Hong Kong

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske Hong Kong
中華人民共和國香港特別行政區

Zastava Hong Konga Emblem  Hong Konga
Himna: »義勇軍進行曲«
Marš prostovoljcev
Lega Hong Konga
Pogled na mesto z vrha Victoria
Lega Hong Konga
uradni jeziki[op. 1] angleščina, kitajščina
Demonim hongkongžan, hongkongžanka, hongkongžani
Upravljanje posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske
 -  vodja administrativne uprave Cy Leung
 -  predsednik vrhovnega sodišča Geoffrey Ma
 -  predsednik zakonodajnega sveta Jasper Tsang
 -  finančni sekretar John Tsang
 -  pravosodni sekretar Rimsky Yuen
Ustanovitev
 -  Nankingška pogodba: 29. avgust 1842 
 -  japonska okupacija: 25. december 1941
do 15. avgust 1945
 
 -  prenos suverenosti na LR Kitajsko: 1. julij 1997 
Površina
 -  skupaj: 1,104 km² (179.
 -  voda (%): 4,58 (50 km²)[2]
Prebivalstvo
 -  štetje 2010: 7061200[3] 
 -  gostota: 6480[4]/km² (4.)
BDP (PKM) ocena 2011
 -  skupaj: 351,119 milijarde USD[5] 
 -  na prebivalca: 49.137 USD[5] 
BDP (nominalno) ocena 2011
 -  skupaj: 243,302 milijarde USD[5] 
 -  na prebivalca: 34.049 USD[5] 
Gini (2007) 43,4 
HDI (2013) 0,906 (13th)
Valuta hongkonški dolar (HKD)
Časovni pas HKT (UTC+8)
Vrhnja domena (TLD)
Klicna koda ++852

Hong Kong [6] tudi Hongkong (kitajsko: 香港, v pinjin zapisu: Xiānggǎng, uradno: »posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske Hong Kong« je poleg Macaa eno od dveh posebnih administrativnih območij Ljudske republike Kitajske. Večino od 7 milijonov prebivalcev predstavljajo Kantonci.

Geografija in administracija[uredi | uredi kodo]

Administrativna delitev Hong Konga na okrožja

Upravno je Hong Kong posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske, ozemlje je razdeljeno na 18 okrožij.

Ozemlje leži na jugu Kitajske, na vzhodnem bregu delte Biserne reke. Predstavlja ga majhen polotok, ki na severu meji na celinsko Kitajsko, ter 236 otokov v Južnem Kitajskem morju, od katerih je največji otok Lantau, drugi največji pa otok Hong Kong. Na sosednjem bregu, približno 60 km proti zahodu, leži Macau, drugo posebno administrativno območje Kitajske. Zaseda skupno 2.755 km², od tega 1.106 km² kopnega.

Kljub temu, da ima Hong Kong sloves skrajno urbaniziranega območja, je pozidana manj kot četrtina ozemlja. Večino površja namreč predstavljajo težko dostopna višavja, od česar je 40 % zaščitenih krajinskih parkov in naravnih rezervatov.[7]

Podnebje je vlažno subtropsko (Köppen Cwa). Poletja so vroča in vlažna, z občasnimi plohami in nevihtami, jugozahodni vetrovi pa prinašajo topel zrak. V tem obdobju se lahko razvijejo tudi tajfuni, ki občasno povzročajo poplave in zemeljske plazove. Zime so blage, začnejo se s sončnim vremenom, nato pa se oblačnost povečuje do februarja. Hladne fronte pozimi prinašajo močne hladne severne vetrove. Spomladi je vreme spremenljivo, jeseni pa običajno sončno in suho.[8]

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Znaka 香港 (heung gong) v kantonskem dialektu pomenita dišeče pristanišče. Izvor prečrkovanja v latinico ni znan, domnevajo pa, da gre za nenatančen fonetičen zapis kantonske izgovorjave imena. Včasih je bil zapisan z eno besedo, Hongkong, sedaj veljavno obliko je uzakonila tamkajšnja vlada leta 1926.[9]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Čeprav je bilo ozemlje današnjega Hong Konga naseljeno že v neolitiku, je večino svoje zgodovine ostajalo izven glavnih dogodkov, ki so se odvijali v imperialni Kitajski. Pozornosti mednarodne javnosti je bilo deležno šele v 19. stoletju.

Med prvo opijsko vojno je leta 1841 Združeno kraljestvo zasedlo otok Hong Kong, a ga je naslednje leto z nankingškim sporazumom formalno izročilo Kitajski. Po drugi opijski vojni so deli sosednjega polotoka Kowloon s pekinškim sporazumom leta 1860 pripadli Združenemu kraljestvu. Različna sosedna ozemlja, znana kot Nova ozemlja (New Territories), je 1. julija 1898 vlada najela od Kitajske za 99 let, najemna pogodba pa je potekla 30. junija 1997.

Skladno s sporazumom med Kitajsko in Združenim kraljestvom iz leta 1984, je celotno nekdanje ozemlje Hong Konga pod britansko kolonialno oblastjo s 1. julijem 1997 postalo Posebno administrativno ozemlje Ljudske republike Kitajske. V skupni deklaraciji je Kitajska obljubila, da skladno z Deng Xiaopingovo politiko »ena država, dva sistema« na ozemlju Hong Konga ne bo uveljavila kitajskega socialističnega gospodarskega sistema in da bo Hong Kong vsaj še do leta 2047, torej nadaljnjih 50 let, užival visoko stopnjo avtonomije v vseh zadevah, razen na področju zunanje politike in obrambe.

Hong Kong Skyline Restitch - Dec 2007.jpg

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Ustava določa, da sta uradna jezika »angleščina in kitajščina«[1] Po 9. členu ustave in zakonu o uradnih jezikih imata enakovreden status kot uradna jezika ozemlja. Za razliko od celinske Kitajske je de facto standard kantonščina, zapisana v tradicionalni kitajski pisavi.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Official Languages". Vlada Hong Konga. 2009. Pridobljeno dne 14.10.2012. 
  2. ^ "Hong Kong". The World Factbook. CIA. 23.8.2010. Pridobljeno dne 17.9.2010. 
  3. ^ "Population and Vital Events". Census and Statistics Department, Vlada Hong Konga. 2010. Pridobljeno dne 4.10.2010. 
  4. ^ "Population Density by Area" (PDF). Census and Statistics Department, Vlada Hong Konga. 2009. Pridobljeno dne 4.10.2010. 
  5. ^ 5,0 5,1 5,2 5,3 "Hong Kong". Mednarodni denarni sklad. Pridobljeno dne 18.4.2012. 
  6. ^ Drago Kladnik (2001). Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku. Geodetska uprava Republike Slovenije. str. 23. 
  7. ^ Morton, Brian; Harper, Elizabeth (1995). An Introduction to the Cape d'Aguilar Marine Reserve, Hong Kong. Hong Kong University Press. str. 9. ISBN 9789622093881. 
  8. ^ "Climate of Hong Kong". Hong Kong Observatory. Pridobljeno dne 9.10.2017. 
  9. ^ Uradni list vlade Hong Konga, razglas 479, 3. september 1926.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Upravna delitev Ljudske republike Kitajske Zastava Ljudske republike Kitajske
Province: Anhui | Fujian | Gansu | Guangdong | Guizhou | Hainan | Hebei | Heilongjiang | Henan | Hubei | Hunan | Jiangsu | Jiangxi | Jilin | Junan | Liaoning | Qinghai | Shaanxi | Shandong | Shanxi | Sečuan | Zhejiang
Avtonomna območja: Guangxi | Notranja Mongolija | Ningxia | Tibet | Xinjiang
Občina: Peking | Chongqing | Šanghaj | Tianjin
Posebna administrativna območja Kitajske: Hong Kong | Macao