Hainan
Hainan 海南 | |
|---|---|
| Ime transkripcije | |
| • kitajsko | 海南省 (Hǎinán Shěng) |
| • okrajšano | 琼 (pinjin: Qióng; Jyutping: king4; Pe̍h-ōe-jī: khêng) |
| • hainansko | Hái-nâm-séng |
 Zaliv s kipom bodhisatve Kvamon na jugu otoka Hainan | |
.svg) Lega na Kitajskem | |
| Koordinati: 19°12′N 109°42′E / 19.2°N 109.7°E | |
| Država |  Ljudska republika Kitajska |
| kot okrožje Guangnan Zahod | 988 |
| Posebna administrativna regija | 1944 |
| Vključitev v LRK | 1. maj 1950 |
| Ločitev od Guangdonga | 26. april 1988 |
| Glavno mesto | Haikou |
| Upravljanje | |
| • Telo | Provinčni ljudski kongres Hainana |
| • Sekretar komiteja KPK | Šen Šjaoming |
| Površina | |
| • Skupno | 35.191 km2 |
| Prebivalstvo (2020)[2] | |
| • Skupno | 10.081.232 |
| • Gostota | 290 preb./km2 |
| Koda ISO 3166 | CN-HI |
| BDP (2021) | 647,52 milijarde CN¥ 100,39 milijarde USD[3] |
| BDP na prebivalca | 64.230 CN¥ 9958 USD |
| HDI (2018) | 0,750[4] (visok) |
| Spletna stran | hainan.gov.cn |
Hainan (
海南) je najmanjša in najjužnejša provinca Ljudske republike Kitajske, ki obsega istoimenski otok in tri bližnja otočja v Južnokitajskem morju s skupno preko 200 otočki. Meri 33.920 km², od tega 32.900 otok Hainan, ki je 42. največji otok na svetu. Na severu ga 20 km široka morska ožina Qiongzhou (tudi Hajnanski preliv) loči od polotoka Leizhou na celini, ki spada v južnokitajsko provnco Guandong, zahodno pa se razprostira Tonkinški zaliv, na drugi strani katerega je Vietnam.[5]
Avtohtoni prebivalci pripadajo ljudstvu Li in nekaterim sorodnim, ki predstavljajo približno šestino prebivalstva in jih kitajska vlada formalno priznava kot domorodno etnično skupino, večinsko prebivalstvo pa tvorijo pripadniki ljudstva Han. Skupno živi v provinci približno 10 milijonov ljudi. Upravno je bil otok Hainan več stoletij del province Guangdong, leta 1988 pa je postal samostojna provinca.[5] Hkrati ga je vlada razglasila za »posebno gospodarsko območje«, s čimer naj bi privabila tuje investicije in pospešila izkoriščanje bogatih naravnih virov.[6] Glavno mesto je Haikou, ki je tudi največje mesto in stoji ob severni obali glavnega otoka.[5]
Podnebje tega območja je tropsko oceansko z vlažnimi jesenmi in zimami ter suhimi pomladmi in poletji, kar daje dobre pogoje za pridelavo riža in tropskega sadja. Pogoste so tropske nevihte. Predvsem južne obale na čelu z mestom Sanja so tudi priljubljena turistična destinacija med Kitajci.[7] Od leta 1988 se intenzivno razvijata izkoriščanje rud in industrija, ki je leta 2007 po pomenu prehitela kmetijstvo.[5] Leta 2020 je kitajska vlada objavila širokopotezen načrt, po katerem naj bi celotna provinca postala prostotrgovinsko območje.[8]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Doing Business in China - Survey«. Ministry of Commerce - People's Republic of China. Pridobljeno 5. avgusta 2013.
- ↑ »Communiqué of the Seventh National Population Census (No. 3)«. Nacionalni statistični urad Kitajske. 11. maj 2021. Pridobljeno 11. maja 2021.
- ↑ Podatki so preliminarni; »China's Hainan sees robust economic growth in 2021« (tiskovna objava). Pridobljeno 4. februarja 2022.
- ↑ 《2013中国人类发展报告》 (PDF) (v kitajščini). Program Združenih narodov za razvoj - Kitajska. 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. junija 2014. Pridobljeno 14. maja 2014.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 Falkenheim, Victor C. »Hainan«. Britannica Online. Pridobljeno 23. novembra 2022.
- ↑ »China and the history of its Special Economic Zones«. Global Village Space. 1. november 2020. Pridobljeno 23. novembra 2022.
- ↑ Haggett, Peter, ur. (2002). »Hainan«. Encyclopedia of World Geography. Zv. 11. Marshall Cavendish. str. 403–404. ISBN 9780761473008.
- ↑ »China's Hainan free trade port: Introducing an innovative tax regime to attract investment«. International Tax Review (v britanski angleščini). 7. september 2020. Pridobljeno 1. januarja 2021.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Hainan v Wikimedijini zbirki- Uradno spletno mesto
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
