Seznam otokov po površini
Seznam otokov po površini razvršča svetovne otoke s površino več kot 10.000 km². Podatki so večinoma povzeti po imeniku otokov programa Združenih narodov za okolje (UNEP).[1]
Po osnovni definiciji otoka, tj. kopno, z vseh strani obdano z vodo, so tudi vse celine otoki. Razlika je predvsem stvar tradicije, je pa najmanjša celina, Avstralija, s približno 7.600.000 km² zares mnogo večja od največjega otoka, Grenlandije. Kljub temu jo včasih imenujejo »otoška celina« ali »največji otok in najmanjša celina na Zemlji«.[2] Antarktika je poseben primer zaradi svojega ledenega pokrova. Pod njim jo sestavlja mnogo manjših otokov, saj ponekod sega led pod morsko gladino, vendar če bi led izginil, bi se zaradi manjše teže nekaj kamnite podlage spet dvignilo nad gladino.[3]
Otoki prek 250.000 km²
[uredi | uredi kodo]| Mesto | Ime otoka | Površina (km2) | Država ali države |
|---|---|---|---|
| 1 | Grenlandija[Op. 1] | 2.130.800[5] |  Grenlandija, del Danske kraljevine |
| 2 | Nova Gvineja | 785.753 |  Indonezija in  Papua Nova Gvineja |
| 3 | Borneo | 748.168 |  Brunej, Indonezija in  Malezija |
| 4 | Madagaskar | 587.713 |  Madagaskar |
| 5 | Baffinov otok | 507.451[6] |  Kanada (Nunavut) |
| 6 | Sumatra | 443.066 | Indonezija |
Otoki med 25.000 in 250.000 km²
[uredi | uredi kodo]
Otoki med 10.000 in 25.000 km²
[uredi | uredi kodo]
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Domnevajo, da je pod ledenim pokrovom Grenlandija v resnici sestavljena iz treh ločenih otokov,[4] kar je odvisno od tega, ali sega led pod morsko gladino. Večinoma pa Grenlandijo obravnavamo kot en velik otok.
- ↑ Republika Kitajska ni splošno priznana država, Organizacija združenih narodov jo obravnava kot provinco Ljudske republike Kitajske.
- ↑ Otok danes naravni kanali delijo na vsaj štiri ločene otoke
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Islands by land area«. Program Združenih narodov za okolje. Pridobljeno 18. septembra 2011.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: opuščena arhivska storitev (povezava) - ↑ »Australia in Brief«. Department of Foreign Affairs and Trade. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. avgusta 2003. Pridobljeno 30. avgusta 2010.
- ↑ Oppenheimer, Michael (1998). »Global warming and the stability of the West Antarctic Ice Sheet« (PDF). Nature. Vol. 393. str. 325–332. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 23. junija 2010. Pridobljeno 20. septembra 2011.
- ↑ Hotz, Robert Lee (2. julij 2006). »Greenland's huge ice sheet is melting far faster than scientists expected«. San Francisco Chronicle. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. septembra 2011. Pridobljeno 18. septembra 2011.
- 1 2 3 4 5 6 »Joshua Calder's World Island Info«. Worldislandinfo.com. Pridobljeno 30. avgusta 2010.
- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 »Atlas of Canada«. Atlas.nrcan.gc.ca. 12. avgust 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. julija 2012. Pridobljeno 30. avgusta 2010. Arhivirano 2013-01-22 na Wayback Machine.
- ↑ Nolan, William. »Geography of Ireland«. Vlada Irske. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. novembra 2009. Pridobljeno 18. septembra 2009. Arhivirano 2009-11-24 na Wayback Machine.
- 1 2 »Statistisk ĺrbok 2009: Geografisk oversikt«. Ssb.no. Pridobljeno 1. avgusta 2010.
- ↑ Monthly Bulletin of Interior Statistics 2011.4 Arhivirano 2014-03-29 na Wayback Machine., Department of Statistics, Ministry of the Interior, Taiwan/R.O.C.