Otok kralja Viljema

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Otok kralja Viljema
Wfm king william island.png
satelitska slika (Landsat); sever je v zgornjem levem kotu
King William Island.svg
Lega otoka na severu Kanade
Geografija
Legaseverna Kanada
Koordinati69°00′N 97°30′W / 69.000°N 97.500°W / 69.000; -97.500Koordinati: 69°00′N 97°30′W / 69.000°N 97.500°W / 69.000; -97.500
OtočjeKanadsko arktično otočje
Površina13.111 km2 (61.)
Najvišja nadm.višina137 m
Država
TeritorijNunavut
Največje naseljeGjoa Haven (preb. 1197)
Demografija
Prebivalstvo1324 (leta 2016)

Otok kralja Viljema (angleško King William Island) je otok v Kanadskem arktičnem otočju na severu Kanade, s površino 13.111 km² eden od večjih kanadskih otokov in 61. največji otok na svetu.[1][2] Skupaj z okoliškim ozemljem spada pod upravo kanadske dežele Nunavut.

Površje na kraju, kjer so našli ostanke poletnega tabora Franklinove odprave

Površje je apnenčasto in nizko, posledica ledeniškega delovanja v pleistocenu; najvišji hrib na jugovzhodnem delu otoka dosega le 137 m n. v. Prekrivajo ga številna plitva jezera in reke. Polpuščavska tundra daje poletno pašo čredam karibujev, ki se tu zadržujejo.[1][2] Na otoku živi tudi skupnost Inuitov; edino naselje je Gjoa Haven (Ursuqtuuq), kjer je po popisu iz leta 2016 zabeleženih 1197 prebivalcev, skupno pa je v naselju in okoliških taborih živelo 1324 ljudi.[3][4]

Otok je leta 1830 kot prvi zahodnjak odkril britanski raziskovalec John Ross in ga poimenoval po takratnem britanskem kralju Viljemu IV.[1] Širše je znan predvsem kot zadnje počivališče nesrečne odprave raziskovalca Johna Franklina, ki je iskala severozahodni prehod v Tihi ocean. Ta je izginila leta 1845, kar je sprožilo najobsežnejšo reševalno akcijo v zgodovini raziskovanja. Danes vemo, da sta Franklinovi ladji HMS Erebus in HMS Terror jeseni 1846 obtičali v ledu pred obalo Otoka kralja Viljema, nakar se je posadka pod Franklinovim poveljstvom podala peš proti celini v upanju, da bodo prišli do britanskih postojank ob reki Back, a so jih pokončali lakota, skorbut in zastrupitev s svincem. Nekaj jih je doseglo celino, večina, vključno s Franklinom, pa je umrla še na otoku. Nekaj njihovih ostankov je s pomočjo lokalnih Inuitov našla odprava Francisa McClintocka leta 1859, ladji, ki sta medtem potonili, pa so našli šele v začetku 21. stoletja.[5]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Zoltai, C.S. (2006). "King William Island". The Canadian Encyclopedia. Pridobljeno dne 2019-07-23. 
  2. 2,0 2,1 Hebert, P.D.N., ur. (2002). "King William Island". Canada's Polar Environments. CyberNatural Software, University of Guelph. Pridobljeno dne 2019-07-23. 
  3. "2016 Community Profiles Gjoa Haven". Pridobljeno dne 2019-07-23. 
  4. "2016 Community Profiles Gjoa Haven [Population centre]". Pridobljeno dne 2019-07-23. 
  5. Zoltai, C.S. (2006). "Franklin Search". The Canadian Encyclopedia. Pridobljeno dne 2019-07-23. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]