Vzhodni Timor

Demokratična republika Vzhodni Timor tetunsko Repúblika Demokrátika Timór-Leste portugalsko República Democrática de Timor-Leste
Moto: "Honra, Pátria e Povo"  (portugalsko) »Čast, domovina in ljudstvo«
Himna: Pátria
Glavno mesto (in največje mesto)		Dili 8°34′S, 125°34′E
Uradni jeziki		portugalščina, tetunščina1
Demonim		Vzhodnotimorec, Vzhodnotimorka
Upravljanje		republika
-	predsednik:	José Ramos-Horta
-	predsednik vlade:	Taur Matan Ruak
Neodvisnost		od Portugalske2
-	razglašena::	28. november 1975
-	priznana::	20. maj 2002
Površina
-	skupaj:	14.609 km² (158.)
-	voda (%):	zanemarljivo
Prebivalstvo
-	ocena julija 2005:	947.000 (155.)
BDP (PKM)		ocena 2005
-	skupaj:	1,68 milijarde USD (206)
-	na prebivalca:	800 USD (188)
HDI (2004)		0,513 (srednji) (142.)
Valuta		ameriški dolar3 (USD)
Časovni pas		(UTC+9)
Vrhnja domena (TLD)		.tl4
Klicna koda		+670
1	Po ustavi sta kot »delovna jezika« priznana tudi indonezijščina in angleščina.
2	7. decembra 1975 je Vzhodni Timor zasedla Indonezija, njeni zadnji vojaki so odšli leta 1999.
3	Uporabljajo se tudi centavi.
4	.tp se opušča.

Vzhodni Timor ali uradno Demokratična republika Vzhodni Timor (Timor-Leste: iz malajskega Timor in portugalskega leste, kar oboje pomeni »vzhod«) je otoška država v jugovzhodni Aziji, ki jo sestavlja vzhodna polovica otoka Timor, bližnja otoka Atauro in Jaco, ter Oecussi-Ambeno, politična eksklava Vzhodnega Timorja, ki leži na zahodni strani otoka in jo obkroža indonezijski Zahodni Timor. Vzhodni Timor je ena zadnjih držav, ki se je otresla kolonialnega statusa in hkrati prva samostojna država, nastala v 21. stoletju. Danes na Vzhodnem Timorju potekajo spopadi, ki so posledica političnih in etničnih sporov ter revščine.