Sahalin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sahalin
Ime v domovini: Сахалин
Sakhalin (detail).PNG
Topografski zemljevid
Sahalin is located in Rusija
Sahalin
Sahalin
Lega na zemljevidu Rusije
Geografija
Lega Ruski daljni vzhod, Tihi ocean
Koordinati 51°N 143°E / 51°N 143°E / 51; 143Koordinati: 51°N 143°E / 51°N 143°E / 51; 143
Površina 72.492 km2[1] (23.)
Najvišja nadm.višina 1.609 m
Najvišji vrh Lopatin
Država
Oblast Sahalinska oblast
Največje naselje Južno-sahalinsk (preb. 174.203)
Demografija
Prebivalstvo 497.973[2] (leta 2010)
Gostota 8 preb./km2
Etnične skupine Rusi, Korejci, Nivki, Oroki, Evenki, Jakuti

Sahalin (rusko Сахалин) je velik otok v severozahodnem delu Tihega oceana, ki pripada Rusiji. Leži na Ruskem daljnem vzhodu ob vzhodni obali države in severno od Japonske ter je s površino 72.492 km² največji ruski otok, hkrati pa tudi 23. največji otok na svetu.

Otok upravno spada pod Sahalinsko oblast, ki vključuje še Kurilske otoke na vzhodu. Po popisu leta 2010 živi na njem približno pol milijona prebivalcev,[2] večinoma Rusov, poleg njih pa še korejska manjšina in različna avtohtona ljudstva. Največje mesto je Južno-sahalinsk. Zaradi negostoljubnosti je površje pretežno divje, obdelanega je le okrog odstotek, gospodarsko pomembnejše od kmetijstva pa je gozdarstvo in v novejši zgodovini izkoriščanje bogatih zalog premoga ter nafte. Poselitev je skoncentrirana na obalnih ravnicah južnega dela otoka.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Krajina na jugovzhodu Sahalina

Sahalin se nahaja ob robu Ohotskega morja na skrajnem vzhodu Azije, od celine ga na najbližjem delu ločuje 8 km širok Tatarski preliv, 42 km proti jugu pa leži japonski otok Hokaido. Razpotegnjen je v smeri sever–jug in meri približno 950 km v dolžino ter na najširšem delu 160 km v širino.

Severna tretjina otoka je nižinska, preostanek pa predstavljajo sicer dokaj nizka, a zaradi razbrazdanosti težko prehodna gorovja. V smeri sever–jug poteka razkolna dolina, ki jo obdajata vzhodno in zahodno gorovje, pri čemer je slednje geološko mnogo starejše. Celotno območje je tektonsko aktivno, z rednimi močnimi potresi.

Območje ima zaradi oceanskih tokov hladno monsunsko podnebje in kljub legi na zgolj približno 50° severne zemljepisne širine (primerljivo s Slovenijo) najvišja temperatura tudi poleti ne preseže 15 ºC, pozimi pa lahko pade do –20 ºC ali manj. Zaradi mraza in velike vlažnosti površje prekrivajo tajga, močvirja in obalna travišča. Nekoliko toplejši in zato mnogo bujneje poraščen je le skrajni jugozahod, ki je pod vplivom toplejšega lokalnega toka.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Otok so prvi z juga naselili japonski ribiči, sredi 19. stoletja pa s severa še Rusi. Leta 1875 je Rusija pridobila celoten otok v zameno za Kurilske otoke. Takrat je bil Sahalin zloglasna kazenska kolonija. Japonci so spet pridobili južno polovico po rusko-japonski vojni (svoj del so imenovali Karafuto) in za kratek čas okupirali celoten otok med rusko revolucijo. Nadzor nad celotnim Sahalinom in Kurilskimi otoki je po koncu druge svetovne vojne prevzela Sovjetska zveza, japonsko prebivalstvo pa je bilo izseljeno.

Tudi v letih po vojni se je nadaljeval ozemeljski spor med Sovjetsko zvezo in Japonsko. Japonska se je leta 1951 odrekla ozemeljskim zahtevam na Sahalinu, še vedno pa je sporno lastništvo Kurilskih otokov.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Islands by Land Area". Island Directory. Program OZN za okolje. 18.2.1998. Pridobljeno dne 16.6.2010. 
  2. ^ 2,0 2,1 "Всероссийская перепись населения 2010 года. Том 1" [2010 All-Russian Population Census, vol. 1)]. Всероссийская перепись населения 2010 года (2010 All-Russia Population Census) (ruščina). Federal State Statistics Service. 2011. Pridobljeno dne June 29, 2012. 

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Sakhalin - popotniški vodič v Wikipotovanju