Južni otok

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Južni otok
Ime v domovini: South Island/Te Waipounamu
Turbid Waters Surround New Zealand - crop.jpg
Sateliski posnetek
Južni otok is located in Oceanija
Južni otok
Južni otok
Lega otoka v Oceaniji
Geografija
Lega Oceanija
Koordinati 43°59′S 170°27′E / 43.983°S 170.450°E / -43.983; 170.450Koordinati: 43°59′S 170°27′E / 43.983°S 170.450°E / -43.983; 170.450
Otočje Nova Zelandija
Površina 150.437 km2 (12.)
Dolžina 840 km
Dolžina obale 5.842 km
Najvišja nadm.višina 3.754 m
Najvišji vrh Mount Cook
Država
ISO 3166-2:NZ NZ-S
Največje naselje Christchurch (preb. 389.700)
Demografija
Prebivalstvo 1.096.200 (leta 2016)
Gostota 7,2 preb./km2
Etnične skupine Evropejci, Maori

Južni otok (angleško South Island, maorsko Te Waipounamu) je večji od obeh glavnih otokov, ki predstavljata ozemlje države Nove Zelandije na jugozahodnem delu Tihega oceana, in s površino 150.437 km² 12. največji otok na svetu. Obdajata ga Tasmansko morje na zahodu ter Tihi ocean na vzhodu in jugu, na severu pa ga Cookov preliv loči od nekoliko manjšega, a nekajkrat gosteje naseljenega Severnega otoka. Južni otok je pravokotne oblike z daljšo stranico okrog 840 km.

Površje je pretežno gorato. Vzdolž otoka poteka v dolžini 500 km gorska veriga Južnih Alp z najvišjim vrhom Mount Cook (Aoraki; 3754 m n. m.), ki je hkrati najvišji vrh Nove Zelandije in vse Oceanije. Poselitev je skoncentrirana na jugu in vzhodu, kjer so obširnejša nižavja, na zahodni obali pa je nižinski del mnogo ožji. Ta del je znan po številnih fjordih. Z gora se spuščajo ledeniki, ki napajajo pretežno kratke, hitro tekoče reke in množico gorskih jezer. Podnebje je zmerno.[1] Oba otoka ležita na stiku Pacifiške in Avstralske tektonske plošče, zato sta tektonsko aktivna, Južni sicer manj od Severnega.[2] Kljub temu ga je v letih 2010–2011 prizadela serija močnejših potresov, skoncentriranih v gosto naseljenem območju največjega mesta Christchurch.[3]

Prvi naseljenci so bili pripadniki polinezijskega ljudstva Maorov. Leta 1642 je otoke Nove Zelandije odkril Abel Tasman, ko je v iskanju Avstralije plul preveč južno in vzhodno.[2] Evropska naselitev je bila sprva skoncentrirana na Južnem otoku, v zgodnjem 20. stoletju pa ga je po številu prebivalcev prehitel Severni, ki ima ugodnejše podnebje.[4] Južni otok je zdaj v mednarodnem merilu znan predvsem po svoji slikoviti gorski krajini in drugih naravnih danostih, zaradi česar je priljubljen kot turistična destinacija ter lokacija za snemanje filmov.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Gall, Timothy L.; Hobby, Jeneen M., ur. (2007). "New Zealand". Asia & Oceania. Worldmark Encyclopedia of the nations 4 (12. izd.). Thomson Gale. str. 591–610. ISBN 1-4144-1093-X. 
  2. ^ 2,0 2,1 Quam, Joel (2014). "New Zealand". V McColl, R.W. Encyclopedia of World Geography 1. Infobase Publishing. str. 661–662. ISBN 9780816072293. 
  3. ^ Murray, Lorraine; Rafferty, John P. "Christchurch earthquakes of 2010–11". Britannica Online. Pridobljeno dne 26.9.2017. 
  4. ^ King, Michael (2003). The Penguin History of New Zealand. Auckland: Penguin Books. str. 280–281. ISBN 978-0-14-301867-4. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Več gradiva o temi Južni otok v Wikimedijini zbirki
  • Južni otok - popotniški vodič v Wikipotovanju (v angleščini)