Fjord

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Fjord
Fraktal obale v vzhodni Grenlandiji, z manjšimi fjordi. Na dnu je najdaljši fjord na svetu - Scoresby Sund

Fjord je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje. Značilnosti fjorda so strma pobočja, ki prepadno obrobljajo ozek, podolgovat zaliv. Nad fjordi so ledeniške uravnave, ki jih na norveškem imenujejo fjel.

Dno je praviloma najplitvejše pred ustjem. Na koncu fjorda je reka, ki v slapu ali kaskadah priteka s strmega pobočja.

Takšni zalivi so lahko dolgi več 100 kilometrov in močno razvejani. Ker fjordi nastajajo kot posledica ledeniškega delovanja, so najlepši primeri v subpolarnih območjih Zemlje. Najbolj znani in osupljivi so ob norveški obali (Trondheimski fjord, Sognefjord itd.). Obrobljajo tudi jugovzhodne obale južnega novozelandskega otoka. Lepi primeri sodi na Grenlandiji, na jugu Aljaske in v Patagoniji.

Oblikovanje[uredi | uredi kodo]

Ledenik v vzhodni Grenlandiji vteka v fjord in ga oblikuje z ledom
Skica nastanka fjorda

Fjord je nastal, ko je najprej reka vrezala globoko strugo, nato je v času poledenitve celotno dolino napolnil ledenik, in jo nato s segregacijo ledu in abrazijo žive skale v okolici izdolbel v značilni obliki črke U. [1] Taljenje ledu spremlja dvig zemeljske skorje, led zaradi premikanja erodira sediment (izostazija - težnja v zemeljski skorji po vzpostavitvi ravnovesja; toliko kot erozija zniža površje, približno toliko se le to spet dvigne - ali ledeniški odboj). V nekaterih primerih je ta odboj hitrejši od dviga morske gladine. Zaradi topljenja ledu se je dvignil nivo morij in zalil nastale ledeniške doline. Večina fjordov so globlji od sosednjega morja; Sognefjord na Norveškem doseže skoraj 1300 m pod morsko gladino. Fjordi imajo na splošno na ustju polico ali plitvino (skalna podlaga), ki predstavlja znižano stopnjo erozije prejšnjega ledenika in nanos končne morene. [2] V mnogih primerih je ta prag povzročil ekstremne tokove in velike slane brzice (glej plimovanje). Saltstraumen na Norveškem pogosto opisujejo kot najmočnejši plimski tok na svetu. Te značilnosti razlikuje fjorde od riasov - potopljenih rečnih dolin ( (npr. Boka Kotorska), ki jih je preplavila naraščajoča morska voda. Drammensfjorden je razrezal "greben" - peščeno moreno – pri Svelviku, ki je bil med ledeno dobo pod morsko gladino, vendar je post-glacialni dvig dosegel 60 metrov nad fjordom. [3]

Značilnosti in razlike[uredi | uredi kodo]

Evropa v času poledenitve Weichselian & Würm

Hidrologija[uredi | uredi kodo]

V zimski sezoni je običajno majhen dotok sladke vode. Površinska voda in globlje vode (do 100 metrov ali več) se v zimskem času zmešajo zaradi nenehnega ohlajanja površine in vetra. V globokih fjordih je še vedno sveža voda od poletja z manjšo gostoto kot bolj slana voda ob obali. Zunanji veter, pogost v območjih fjordov v zimskem času, vzpostavlja tok na površini iz notranjih na zunanje dele. Ta tok na površini pa spet potegne gosto slano vodo od obale čez prag fjorda in v najgloblje dele fjorda. [4]

V času poletne sezone obstaja velik dotok rečne vode v notranja območja. Ta sladka voda se meša z morsko vodo in ustvarja plast somornice z nekoliko večjo površino kot je oceanska, ki pa vzpostavlja tok iz rečnih ustij v ocean. Ta tok je postopoma bolj slan proti obali in tik pod površinskim tokom obstaja obratni tok bolj slane vode od obale. V globljih delih fjorda je še vedno od zime preostala hladna voda in je ločena od atmosfere z brakično zgornjo plastjo. Fjordi s plitvim pragom te globoke vode ne zamenjajo vsako leto, zato je nizka koncentracija kisika v globoki vodi neprimerna za ribe in živali. V najbolj skrajnih primerih obstaja stalna ovira sladke vode na površini in fjord zamrzne, tako da ni kisika pod površino. Drammensfjorden je en primer.

Gaupnefjorden, krak Sognefjordena je močno prizadet s sladko vodo kot ledeniškim rečnim tokom. Velfjorden ima na primer majhen dotok sladke vode.

Koralni grebeni[uredi | uredi kodo]

Šele leta 2000 so odkrili nekaj koralnih grebenov vzdolž dna norveških fjordov. [5] Te grebene so našli v fjordih s severa Norveške proti jugu. Morsko življenje na grebenih je eno od najpomembnejših razlogov, zakaj je norveška obala tako radodaren ribji revir. Ker je to odkritje dokaj novo, je le malo raziskano. Grebeni so gostitelji na tisoče življenjskih oblik planktona, koral, vetrnic, rib, različnih vrst morskih psov in še veliko več. Posebej so prilagojeni življenju pod večjim pritiskom vodnega stolpa nad njim in popolne teme v globokem morju.

Novozelandski fjordi tudi gostijo globokomorske korale, a površinski sloj temne sladke vode omogoča, da te korale rastejo v precej plitvejših vodah, kot običajno. Podvodni observatorij v Milford Soundu omogoča turistom, da si jih ogledati brez potapljanja. [6]

Majhni skalnati otočki[uredi | uredi kodo]

V nekaterih krajih blizu roba v smeri proti morju v območju s fjordi je led izdolbel kanale v številne in raznolike smeri, tako da je skalnata obala razdeljena na tisoče otoških čeri, nekatere večje in gorate, druge le skalnate točke, vse pa nevarne za navigacijo. To so skeri, staro nordijski izraz, in pomeni skalo v morju. [7]

Skeri so najpogosteje nastali na izhodu iz fjordov, kjer se potopljenim ledeniško oblikovanim dolinam pravokotno na obali pridružijo druge prečne doline v kompleksni matriki. Otoški rob Norveške je takšna skupina skerijev (imenovani skjærgård); veliko prečnih fjordov je tako vzporedno z obalo in zagotavljajo zaščiten kanal s skoraj neprekinjenim nizom goratih otokov in čeri. Taki kanali se raztezajo skoraj v celotni 1601 km dolgi obali od Stavangerja do Severnega rta na Norveškem. Blindleia je skeri zaščitena plovna pot, ki se začne v bližini Kristiansanda na jugu Norveške in se nadaljuje mimo Lillesanda. Švedska obala vzdolž Bohuslända je prav tako varovana s skeriji. Aljaški notranji prehod (Inside Passage) ima podobno pot od Seattla, Washington in Vancouvra, Britanske Kolumbije, v Skagway na Aljaski. Še en primer skerija je prehod, ki se razteza od Magellanovega preliva na sever 800 km daleč.

Odcepljena jezera[uredi | uredi kodo]

Odcepljeno jezero nastane ko je staljena sladka voda ujeta za plavajočo ledeno polico. Ker je sladka voda redkejša plava na gostejši slani vodi in je globoka toliko kot je debela ledena polica. Zamrznjena površina onemogoča vetru, da bi se vodi mešali, tvori pa tudi izoliran ekosistem.

Hardangerfjord v Hordaland, Norveška

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Pomembni fjordi in jezera na Norveškem. Opomba: del zemljevida, ki prikazuje severne fjorde je v precej manjšem obsegu. Osenčena obala so majhni skalni otočki

Beseda fjord prihaja iz norveščine, ki se v različnih narečjih različno izgovarja. V večini primerov se nanaša na dolgo ozko vodno telo, zaliv oziroma kanal.

Nordijski glagol ferd (potovanje / prevažanje), nordijski samostalnik vsebinsko fjǫrðr pomeni vodno telo "podobno jezeru", in se uporablja za prehod in prevoz, in je indoevropskega izvora (* prtús iz *por - ali *per). [8] Skandinavsko fjord, proto-skandinavsko *ferþuz, je izvor podobne germanske besede: islandsko fjörður, švedsko fjärd, škotsko firth. Nordijski samostalnik fjǫrðr je bil sprejet v nemščini kot förde, in se uporablja za ozke dolge zalive Schleswig-Holsteina, v angleščini kot firth "fjord, rečno ustje". Angleška beseda ford (nemško Furt, staronemško Ford ali Vörde, v nizozemščini voorde, prim. Vilvoorde, grško poros in latinsko portus), domnevajo da izvira iz germanskega *ferþu- in indoevropskega korena *pertu- v smislu "prehod". Fjord / firth / Förde kot tudi ford / Furt / Vörde / Voorde se nanašajo na germanski samostalnik za potovanje: severnonemški ferd ali färd in glagol to travel (potovati), nizozemsko varen, nemško fahren.[9]

Lažni fjordi[uredi | uredi kodo]

Limski kanal na Hrvaškem včasih imenujejo fjord, v resnici je potopljena rečna dolina

Razlike v uporabi med angleščino in skandinavskimi jeziki je prispevala k zmedi pri uporabi izraza fjord. Vodna telesa, ki so jasno fjordi v skandinavskih jezikih se ne štejejo za fjorde v angleškem jeziku; podobno vodna telesa, ki seveda ne bi bila fjordi v skandinavskem smislu so poimenovali ali predlagali poimenovanje fjord. Primeri te zmede so:

Kotorski zaliv v Črni gori nekateri imenujejo fjord, vendar je v resnici potopljen kanjon reke ali rias. Podobno velja za Limski zaliv v Istri, Hrvaška, ki ga včasih imenujejo »Lim fjord«, čeprav dejansko ni fjord kot posledica ledeniške erozije, ampak rias reke Pazinčice. Hrvati mu pravijo Limski kanal.

V danskem jeziku je vsak zaliv imenuje fjord, vendar noben ni fjord v geološkem smislu. Limfjorden v angleški terminologiji je morski rokav (sound), saj ločuje severni jutlandski otok (Vendsyssel-Thy) od ostalega Jutlanda. Ringkøbing fjord na zahodni obali Jyllanda je laguna. Dolgi ozki »fjordi« danskega Baltskega morja tako kot nemške Förden je skopali led, ki se je gibal od morja ob kopnem, medtem ko je fjorde v geološkem smislu izkopal ledenik, ki se je gibal od gora do morja.

Fjordi v regiji Finnmark (Norveška), ki so fjordi v skandinavskem pomenu besede, so po mnenju nekaterih, lažni fjordi. [10] Čeprav ledeniško oblikovani, večina finnmarkških fjordov nima strmih enostranskih dolin južnejših norveških fjordov, saj je bil ledeniški pokrov dovolj globok, da je zajel tudi visoka zemljišča, ko so nastala. Oslofjord na drugi strani pa je razklana dolina in ne ledeniško oblikovana.

V Acapulcu v Mehiki je calanques - ozek, kamnit zaliv na zahodni strani mesta, kjer so znameniti klifi iz katerih skačejo v vodo, opisan v mestni turistični literaturi kot fjord.

Sladkovodni fjordi[uredi | uredi kodo]

Hornindalsvatnet je ločen od Nordfjorda z ožino Nordfjordeid

Nekatera norveška sladkovodna jezera, ki so nastala v dolgih od ledu izklesanih dolinah, ki jih zapira terminalna morena, sledijo konvenciji norveškega poimenovanja; imenujejo jih fjordi. Takšne oblike morene, ki zapirajo izstopne ožine med jezerom in slano vodo fjorda, so v norveščini imenovane »eid«, kot je krajevno ime Eidfjord. Med največjimi na Norveškem je Tyrifjorden na 63 metrih nadmorske višine, s povprečno globino 97 metrov, večina jezera je pod morsko gladino. Največje norveško jezero Mjøsa je med domačini znano tudi kot »fjord«. [11] Drug primer je sladkovodni fjord Movatnet (jezero Mo), ki je bilo do leta 1743 ločeno od Romarheimsfjorden z ožino, je povezano s kratko reki. V poplavi novembra 1743 se je struga znižala in morska voda ob plimi lahko teče v jezero. Sčasoma je Movatnet postal slana voda in se preimenoval v Mofjorden. [12] Kot fjordi, so sladkovodna jezera pogosto globoka. Na primer Hornindalsvatnet je globok vsaj 500 metrov in vode v povprečju potrebuje 16 let, da steče skozi jezero. [13] Takšna jezera ustvarjena z ledeniškim delovanjem imenujemo tudi fjordna jezera ali z moreno zajezena jezera. [14]

Nekatere od teh jezer so bila po ledeni dobi slana, kasneje pa odrezani od oceana zaradi post-ledeniškega odboja. Na koncu ledene dobe je bila vzhodna Norveška okoli 200 metrov nižja. Ko je pokrov ledu popustil in dovolil oceanu zapolniti doline in nižine, so jezera, kot Mjøsa in Tyrifjorden bila del oceana, medtem ko je bila dolina Drammen ozek fjord. V času Vikingov je Drammensfjord še vedno 4 ali 5 metrov višja kot je danes in je dosegel mesto Hokksund, medtem ko je del tega, kar je zdaj mesto Drammen bilo pod vodo. [15] Nekatere morske ribe ujete v jezerih, ki so bili prvotno del slanega fjorda, so postopoma postale sladkovodne ribe, kot je jezerska zlatovščica. [16] Nekateri sladkovodni fjordi kot je Slidrefjord so nad morsko mejo.

Årdalstangen, vas na ožini med jezerom Årdalsvatnet (zadaj) in Årdalsfjordenom, krakom Sognefjorden (spredaj)

Zunaj Norveške, so tri zahodne veje novozelandskega jezera Te Anau imenovana Severni fjord, Srednji in Južni fjord. Še en sladkovoden »fjord« v večjem jezeru je Western Brook Pond, v narodnem parku Gros Morne v Novi Fundlandiji; je pogosto opisan kot fjord, a je pravzaprav sladkovodno jezero odrezano od morja. Jezero Okanagan je prvo severnoameriško jezero, ki je bilo tako opisano leta 1962. [17] Dno je erodirano do 650 m pod morsko gladino, kar je 2.000 m pod okoliško regionalno topografijo. [18] Fjordna jezera so pogosta na notranjih pašnikih Coast Mountains (Obrežno gorovje) in Cascade Range (Kaskadsko gorovje), izstopajo predvsem jezero Chelan, Seton, Chilko in Atlin. Jezero Kootenay, Slocan in drugi v porečju reke Kolumbija so tudi fjordi po naravi in so nastala v poledenitvi na enak način. Ob obali Britanske Kolumbije je znano fjord-jezero Owikeno, ki je podaljšek sladkovodnega Rivers Inlet. Za jezero Quesnel, ki se nahaja v središču Britanske Kolumbije trdijo, da je najgloblje fjordno jezero na Zemlji.

Velika jezera[uredi | uredi kodo]

Edinstvena družina sladkovodnih fjordov so zalivi severnoameriških Velikih jezer. Baie Fine se nahaja na severozahodni obali zaliva Georgienne ob Huronskem jezeru v Ontariu in Huronski zaliv, ki se nahaja na južni obali jezera Superior v Michiganu

Lokacije[uredi | uredi kodo]

Sognefjord, najdaljši fjord na Norveškem, je velika turistična zanimivost
Eyjafjörður, Islandija; Akureyri se vidi na desni
Pristanišče Killary, zahodna Irska
Novozelandski Milford Sound
Ledenik v fjordu v narodnem parku Kenai, Aljaska
Tysfjord na Norveškem severno od Arktičnega kroga je lociran v borealnem ekosistemu
Vhod v pristanišče Larsen, stranski zaliv Drygalski fjord na otoku South Georgia.
Norveški fjord, Kazimierz Stabrowski (1928), Narodni muzej v Varšavi.

Glavne gorske regije, kjer se nahajajo fjordi so v višjih srednjih in visokih zemljepisnih širinah, ki znašajo 80 ° N (Svalbard, Grenlandijo), kjer se je v ledeni dobi, veliko dolinskih ledenikov spustilo do takrat nižje nadmorske višine. Fjordi so se najboljše razvili v gorskih verigah, proti katerim so pihali prevladujoči zahodni morski vetrovi, ki so se orografsko dvigali nad gorska območja, kar je povzročalo obilne snežne padavine za hrano ledenikov. Zato so obale, ki imajo najbolj izrazite fjorde, zahodna obala Norveške, zahodna obala Severne Amerike, jugozahodna obala Nove Zelandije in zahodna in jugozahodna obala Južne Amerike.

Glavne poledenele regije[uredi | uredi kodo]

Druge poledenele ali so bile prej poledenele regije[uredi | uredi kodo]

Druge regije, ki imajo fjorde, vendar mnogo manj izrazite zaradi bolj omejene izpostavljenosti zahodnim vetrovom in manj izrazitega reliefa. Področja so

Ekstremni fjordi[uredi | uredi kodo]

Najdaljši fjordi na svetu so:

  1. Scoresby Sund na Grenlandiji — 350 km[20][21]
  2. Greely Fiord/Tanquary Fiord v Kanadi — 230 km (Obstajata dve različni Wikipedia strani za ta fjorda in nobeden od njiju ne omenja dolžine, navedene tukaj)
  3. Sognefjord na Norveškem —204 km

Najbolj globoki fjordi so :

  1. Skelton Inlet na Antarktiki —1933 m
  2. Sognefjord na Norveškem —1308 m (gore nad njim se dvigajo 1000 m visoko)
  3. Kanal Messier v Čilu —1288 m

Fjordi v popularni kulturi[uredi | uredi kodo]

Fjordhest imenovan tudi fjording je zelo stara norveška pasma konj, ki se je razvila na zahodu Norveške. Velja za norveškega nacionalnega konja.

Slartibartfast, izmišljen lik v romanu serije Štoparski vodnik po galaksiji, angleškega pisatelja Douglasa Adamsa, ki je odgovoren za nastanek norveških fjordov.

V angleški komediji skupine Monty Python je govor o mrtvem papagaju, ki ga Michael Palin, John Cleese imenujeta »norveški modri papagaj" (Norsk blå papagøye), ki da preprosto ni mrtev, ampak »samo vene za fjorde«.

Sklici in viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Murton, Julian B.; Peterson, Rorik; Ozouf, Jean-Claude (17 November 2006). "Bedrock Fracture by Ice Segregation in Cold Regions". Science (journal) 314 (5802): 1127–1129. Bibcode:2006Sci...314.1127M. doi:10.1126/science.1132127. PMID 17110573. 
  2. ^ Alley, R.B.; D. E. Dawson; G. J. Larson; E. B. Evenson; G. S. Baker (14 August 2003). "Stabilizing feedbacks in glacier-bed erosion". NATURE (Nature PublishingGroup) 424 (6950): 758–760. Bibcode:2003Natur.424..758A. doi:10.1038/nature01839. PMID 12917679. 
  3. ^ Jørgensen, Per: Kvartærgeologi. Landbruksforlaget, 1995.
  4. ^ Skreslet, Stig (1980). Fjordene og kyststrømmen. Rauma/Ulvåa på vektskåla (Åndalsnes: Møre og Romsdal naturvern). str. 48–54. 
  5. ^ Institute of Marine Research: Coral reefs in Norway
  6. ^ Paddy Ryan. Fiords - Underwater rock walls and basins, Te Ara - the Encyclopedia of New Zealand. Updated 21 September 2007. Accessed 2008-04-18.
  7. ^ "Fjord". National Geographic. Pridobljeno dne April 24, 2015. 
  8. ^ Store norske leksikon - Fjord, snl.no
  9. ^ de Caprona, Yann (2014). Norsk etymologisk ordbok. Kagge. ISBN 9788248910541. 
  10. ^ Bird, E.C.F. (2008) Coastal Geomorphology: An Introduction, 2nd ed. John Wiley and Sons Ltd. West Sussex, England. ISBN 978-0-470-51729-1
  11. ^ Gustav Indrebø (1924): Norske innsjønavn: Upplands fylke. Skrifter (Videnskabsselskapet i Kristiania), Historisk-filosofisk klasse.
  12. ^ Bygdebok for Modalen og Eksingedalen. Bind 2. Sogenemnda, 1990.
  13. ^ NVE Atlas. Vassdrag – Innsjødatabase – Dybdekart (National lakes database). Norges vassdrags- og energidirektorat (Norwegian Water Resources and Energy Directorate). Accessed 13 June 2015
  14. ^ Strøm, Kaare (1959). Innsjøenes verden. Oslo: Universitetsforlaget. 
  15. ^ Johansen, Øystein Klock (1994). Fra fangstmann til viking. Hokksund: Øvre Eiker kommune. 
  16. ^ Berger, Hans Mack (1999). Utbredelse og status for ferskvannsfisk i innsjøer i Nord-Trøndelag. Trondheim: NINA - Norsk institutt for naturforskning. ISBN 8242610517. 
  17. ^ Nasmith, Hugh (1962). "Late glacial history and surficial deposits of the Okanagan Valley, British Columbia". Victoria, BC, Canada: BC Ministry of Energy, Mines and Petroleum Resources. 
  18. ^ Eyles, Nicholas; Mullins, Henry T.; Hine, Albert C. (1990). "Thick and fast: Sedimentation in a Pleistocene fiord lake of British Columbia, Canada". Geology 18 (11): 1153–1157. Bibcode:1990Geo....18.1153E. doi:10.1130/0091-7613(1990)018<1153:TAFSIA>2.3.CO;2. 
  19. ^ "Saguenay River". The Canadian Encyclopedia. Pridobljeno dne 8 December 2012. 
  20. ^ Sandell, Hanne Tuborg; Sandell, Birger (1991). Archaeology and Environment in the Scoresby Sund Fjord. Museum Tusculanum Press. str. 7. ISBN 87-635-1208-4. 
  21. ^ Piotr Migoń (2010). Geomorphological Landscapes of the World. Springer. str. 227. ISBN 90-481-3054-9. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]