Tektonska plošča

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Zemljevid sveta na katerem so označene litosferske plošče in njihove meje, kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja

Tektonska plošča je del zemljine skorje imenovane tudi litosfera). Površino Zemlje sestavlja sedem glavnih tektonskih plošč in mnogo več manjših.

Debelina plošč se giblje okoli 100 km, sestavljata pa jih dva tipa skorje, in sicer: oceanska skorja imenovana tudi »sima« (silicij in magnezij) ter kontinentalna skorja »sial« (silicij in aluminij). Pod obema plastema leži relativno plastičen gneten sloj imenovan astenosfera.

Sestav teh dveh tipov skorje se bistveno loči. Oceanska skorja je pretežno sestavljena iz bazaltnih kamenin, kontinentalna skorja pa predvsem iz granitnih kamenin, bogatih s silicijem in aluminijem. Obe skorji se tudi razlikujeta po debelini, pri tem je kontinentalna skorja debelejša.

Gnetni sloj astenosfere nosi plošče naokoli, tako kot nosi tekočinski tok ledene skorje, pri tem pa pride do sovpliva ene plošče na drugo. Nastajajo gore in vulkani, pri tem pa nastajajo potresi in ostali geološki fenomeni.

Robovi plošč se ne ujemajo s kontinenti ali oceani, tako da Severnoameriška plošča ne pokriva le Severne Amerike, temveč tudi Grenlandijo, vzhodno Sibirijo in severno Japonsko.

Kot je poznano doslej, je Zemlja edini planet v Osončju, ki ima aktivne tektonske plošče.

Obstaja 13 velikih plošč in 38 manjših. Najpomembnejše so:


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]