Bananal (otok)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Bananal
Ime v domovini: Ilha do Bananal
Bananal-Island-North-End-Landsat-25-07-1992.png
Satelitska slika severne konice otoka
Ilha do bananal.svg
Lokaciji v Braziliji
Geografija
Legaosrednja Brazilija
Koordinati11°20′S 50°25′W / 11.333°S 50.417°W / -11.333; -50.417Koordinati: 11°20′S 50°25′W / 11.333°S 50.417°W / -11.333; -50.417
Površina1.916.225 km2 (49.)
Država
Brazilija
Zvezna državaTocantins
Dodatne informacije
Razglasitev:4. oktober 1993 [1]

Bananal (portugalsko Ilha do bananal) je rečni otok v osrednji Braziliji, ki leži sredi obsežnega poplavnega nižavja veletoka Aragvaja na skrajnem zahodu brazilske zvezne države Tocantins. Tvori ga reka Aragvaja, ki se v svojem srednjem toku razdeli na večji zahodni in manjši vzhodni krak (slednji pod imenom Rio Javaés) ter teče tako razdeljena 320 km proti severu. Otok je v najširšem delu širok 55 km, s skupno površino 19.162,25 km² je največji rečni otok na svetu in eden od 50 največjih otokov sploh.[2][3]

Otok z okoliškim nižavjem predstavlja prehodno območje (ekoton) med nižinskim tropskim deževnim gozdom porečja Amazonke in višje ležečimi savanskimi predeli, poraščajo ga predvsem savanska drevesa nizke rasti (pokrajina Cerrado) z galerijskim gozdom ob bregovih, v manjši meri pa tudi odprt deževni gozd in poplavni gozdovi ter travišča. Podnebje je suho tropsko, z izrazitima deževnim in sušnim obdobjem, povprečno pade 2.000 mm padavin na leto. Tu živijo številne ranljive ali ogrožene živalske vrste, kot sta jaguar in tapir, ter množica vrst ptic.[1][3]

Bananal poseljujejo domorodci, ki pripadajo plemenom, kot so Apinaje, Kraho, Xerente, Tapuia in Karajá.[4] Slednji živijo v rezervatu v srednjem delu otoka in se preživljajo s poljedelstvom, rokodelstvom in lovom na nekatere zavarovane vrste, do česar imajo pravico po brazilski zakonodaji o domorodnih ljudstvih. Ta status s pridom izkoriščajo nedomorodni posredniki, ki odkupujejo eksotične primerke in zaradi katerih lov presega trajnostno vzdržno raven, s tem pa ogroža naravno ravnovesje. Poleg tega so po otoku posejane nelegalne farme goveda in nekaj nelegalnih naselij. Severna tretjina otoka je zaščitena kot narodni park.[5] V novejšem času postaja vse pomembnejša dejavnost ekoturizem.[6]


Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 "The Annotated Ramsar List: Brazil". Ramsar.org. 24.10.2013. Pridobljeno dne 30.3.2014. 
  2. "Bananal Island". Britannica Online. Pridobljeno dne 30.3.2014. 
  3. 3,0 3,1 Diegues, Antônio C.A., ur. (1994). "Middle Araguaia River and Bananal Islands (GO/TO/MT/PA)". An Inventory of Brazilian Wetlands. Svetovna zveza za varstvo narave. str. 80–81. ISBN 9782831702179. 
  4. "Brazil's Indigenous People Resist Large River Modifications". Environment News Service. 30.5.2001. Pridobljeno dne 30.3.2014. 
  5. Celeste, Lacuna-Richman (2011). Growing from Seed: An Introduction to Social Forestry. Springer Science+Business Media. str. 31–33. ISBN 9789400723177. 
  6. Stronza, Amanda; Durham, William H., ur. (2008). Ecotourism and Conservation in the Americas. CABI. str. 201. ISBN 9781845934002. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Več gradiva o temi Bananal v Wikimedijini zbirki