Bananal (otok)
 Satelitska slika severne konice otoka | |
 Lokaciji v Braziliji | |
| Geografija | |
|---|---|
| Lega | osrednja Brazilija |
| Koordinati | 11°20′S 50°25′W / 11.333°S 50.417°W |
| Površina | 1.916.225 km2 (49.) |
| Uprava | |
Brazilija | |
| Zvezna država | Tocantins |
| Dodatne informacije | |
| Razglasitev | 4. oktober 1993 [1] |
Bananal (portugalsko Ilha do bananal) je rečni otok v osrednji Braziliji, ki leži sredi obsežnega poplavnega nižavja veletoka Aragvaja na skrajnem zahodu brazilske zvezne države Tocantins. Tvori ga reka Aragvaja, ki se v svojem srednjem toku razdeli na večji zahodni in manjši vzhodni krak (slednji pod imenom Rio Javaés) ter teče tako razdeljena 320 km proti severu. Otok je v najširšem delu širok 55 km, s skupno površino 19.162,25 km² je največji rečni otok na svetu in eden od 50 največjih otokov sploh.[2][3]
Otok z okoliškim nižavjem predstavlja prehodno območje (ekoton) med nižinskim tropskim deževnim gozdom porečja Amazonke in višje ležečimi savanskimi predeli, poraščajo ga predvsem savanska drevesa nizke rasti (pokrajina Cerrado) z galerijskim gozdom ob bregovih, v manjši meri pa tudi odprt deževni gozd in poplavni gozdovi ter travišča. Podnebje je suho tropsko, z izrazitima deževnim in sušnim obdobjem, povprečno pade 2.000 mm padavin na leto. Tu živijo številne ranljive ali ogrožene živalske vrste, kot sta jaguar in tapir, ter množica vrst ptic.[1][3]
Bananal poseljujejo domorodci, ki pripadajo plemenom, kot so Apinaje, Kraho, Xerente, Tapuia in Karajá.[4] Slednji živijo v rezervatu v srednjem delu otoka in se preživljajo s poljedelstvom, rokodelstvom in lovom na nekatere zavarovane vrste, do česar imajo pravico po brazilski zakonodaji o domorodnih ljudstvih. Ta status s pridom izkoriščajo nedomorodni posredniki, ki odkupujejo eksotične primerke in zaradi katerih lov presega trajnostno vzdržno raven, s tem pa ogroža naravno ravnovesje. Poleg tega so po otoku posejane nelegalne farme goveda in nekaj nelegalnih naselij. Severna tretjina otoka je zaščitena kot narodni park.[5] V novejšem času postaja vse pomembnejša dejavnost ekoturizem.[6]
-
keramični kipec
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 »The Annotated Ramsar List: Brazil«. Ramsar.org. 24. oktober 2013. Pridobljeno 30. marca 2014.
- ↑ »Bananal Island«. Britannica Online. Pridobljeno 30. marca 2014.
- ↑ 3,0 3,1 Diegues, Antônio C.A., ur. (1994). »Middle Araguaia River and Bananal Islands (GO/TO/MT/PA)«. An Inventory of Brazilian Wetlands. Svetovna zveza za varstvo narave. str. 80–81. ISBN 9782831702179.
- ↑ »Brazil's Indigenous People Resist Large River Modifications«. Environment News Service. 30. maj 2001. Pridobljeno 30. marca 2014.
- ↑ Celeste, Lacuna-Richman (2011). Growing from Seed: An Introduction to Social Forestry. Springer Science+Business Media. str. 31–33. ISBN 9789400723177.
- ↑ Stronza, Amanda; Durham, William H., ur. (2008). Ecotourism and Conservation in the Americas. CABI. str. 201. ISBN 9781845934002.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Bananal v Wikimedijini zbirki
 | Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
