Nova Britanija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nova Britanija
Satelitski posnetek junija 2005. Vidna sta oblaka saj z ognjenikov Langila in Ulawun.
Nova Britanija se nahaja v Papuanska Nova Gvineja
Nova Britanija
Nova Britanija
lega otoka v Papuanski Novi Gvineji
Geografija
Legajugozahodni Tihi ocean
Koordinati5°45′S 150°36′E / 5.75°J 150.6°V / -5.75; 150.6
OtočjeBismarckovo otočje
Površina36.520 km2[1] (39.)
Dolžina520 km
Širina146 km
Najvišja nadm.višina2.438 m
Uprava
ProvinceZahodna Nova Britanija, Vzhodna Nova Britanija
Demografija
Prebivalstvo513.926
Gostota14,07 preb./km2
Etnične skupinePapuanci, Avstronezijci

Nova Britanija je največji otok Bismarckovega otočja v jugozahodnem Tihem oceanu, ki leži približno 88 km vzhodno od Nove Gvineje. Otok srpaste oblike je dolg približno 600 km in v najširšem delu širok 80 km, s površino 36.520 km² je med 40 največjimi otoki na svetu.[1][2] Ozemlje pripada Papuanski Novi Gvineji, administrativno ga pokrivata provinci Zahodna in Vzhodna Nova Britanija.

Otok je geološko del ognjeniškega loka Nova Britanija–Nova IrskaBougainvilleSalomonovi otokiNovi Hebridi z burno tektonsko aktivnostjo;[3] zlasti ob severni obali Nove Britanije je več aktivnih ali polaktivnih ognjeniških polj. Med izbruhom leta 1994 so morali v celoti evakuirati nekdanje regionalno glavno mesto Rabaul, ki ga je prekril pepel.[2]

Na Novi Britaniji živi približno pol milijona prebivalcev, zlasti na rodovitnih obalnih ravnicah na severovzhodnem delu, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom. Tradicionalna pridelka sta kopra in kakav.[2] V zadnjih desetletjih izvajajo intenzivno izsekavanje nižinskih gozdov, kar ogroža bogato floro in favno otoka, ki med drugim predstavlja celoto ali pomemben del območja razširjenosti vsaj 37 vrstam ogroženih ptic. Hitrost izsekavanja za plantaže palm, kjer pridobivajo palmovo olje, je med najvišjimi v tem delu sveta, tako da samo iz province Zahodna Nova Britanija izvira več kot polovica hlodovine za izvoz iz vse Papuanske Nove Gvineje.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 »Islands by land area«. United Nations Environment Programme. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. februarja 2018. Pridobljeno 14. julija 2019.
  2. 2,0 2,1 2,2 »New Britain«. Britannica Online. Pridobljeno 14. julija 2019.
  3. Arculus, Richard J. (2009). »Island arcs«. V Gillespie, Rosemary G.; Clague, David A. (ur.). Encyclopedia of Islands. University of California Press. str. 481–486. ISBN 978-0-520-25649-1.
  4. Buchanan, G.M.; Butchart, S.H.M.; Dutson, G.; Pilgrim, J.D.; Steininger, M.K.; Bishop, K.D.; Mayaux, P. (2008). »Using remote sensing to inform conservation status assessment: estimates of recent deforestation rates on New Britain and the impacts upon endemic birds«. Biological Conservation. Zv. 141. str. 56–66. doi:10.1016/j.biocon.2007.08.023.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]