Papuanska Nova Gvineja

Neodvisna država Papuanska Nova Gvineja Independen Stet bilong Papua Niugini Independen Stet bilong Papua Niu Gini
Moto: Enotnost v raznolikosti
Himna: Vstanite, sinovi Kraljevska himna: Bog obvaruj kralja
Glavno mesto (in največje mesto)		Port Moresby 9°30′S, 147°07′E
Uradni jeziki		angleščina, tokpisinščina, hirimotujščina
Demonim		Papuánec, Papuánka
Upravljanje		Ustavna monarhija
-	Kralj:
-	generalni guverner:	Sir Bob Dadae
-	predsednik vlade:	James Marape
Neodvisnost		od Avstralije
-	avtonomija:	1. decembra 1973
-	neodvisnost:	16. septembra 1975
Površina
-	skupaj:	462.840 km² (54.)
-	voda (%):	2
Prebivalstvo
-	ocena julij 2005:	5.887.000 (104.)
BDP (PKM)		ocena 2005
-	skupaj:	14,363 milijarde USD (126.)
-	na prebivalca:	2418 USD (131.)
HDI (2004)		0.523 (srednji) (139.)
Valuta		papuanska kina (PGK)
Časovni pas		AEST (UTC+10)
-	poletni (DST):	ne upoštevajo (UTC+10)
Vrhnja domena (TLD)		.pg
Klicna koda		+675

Pápuanska Nôva Gvinêja (tudi Papua Nova Gvineja) je otoška država v Oceaniji, ki zaseda vzhodni del otoka Nova Gvineja (druga polovica, Irian Džaja, je del Indonezije) in okoliške otoke. Leži v jugozahodnem Tihem oceanu, severno od Avstralije in zahodno od Salomonovih otokov.

Portugalec Jorge de Meneses je v 16. stoletju raziskal otok in ga imenoval Ilhas dos papuas, kar v malajščini pomeni »Otok kodrastih las«. Pozneje ga je Španec Ortiz Retes pokristjanil v Novo Gvinejo, ker ga je spominjala na gvinejsko obalo v Afriki. Leta 1828 je Nizozemska vzhodnoindijska družba zavzela zahodni del otoka. Vzhodni del so si 1884 razdelili Nemci in Britanci. 1906 so Britanci svoj del, Papuo, dali Avstraliji, ta pa je na začetku prve svetovne vojne zasegla še nemški del, Novo Gvinejo. Med drugo svetovno vojno, ko so se zavezniki branili pred japonsko invazijo, so Avstralci povezali območji in nadzorovali pokrajino do 1973, ko je dobil samovlado. Dve leti pozneje je Papuanska Nova Gvineja postala neodvisna znotraj Britanske skupnosti narodov. V 80. letih so se zaradi uporov v Zahodnem Irianu odnosi z Indonezijo poslabšali in 1992 so morali na otok Bougainville poslati vojsko, da bi zadušila vstajo Bougainvillske revolucionarne armade, ki je zahtevala odcepitev otoka.