Papuanska Nova Gvineja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Neodvisna država Papuanska Nova Gvineja
Independen Stet bilong Papua Niugini
Independen Stet bilong Papua Niu Gini
Zastava Papuanske Nove Gvineje Grb Papuanske Nove Gvineje
MotoEnotnost v raznolikosti
HimnaVstanite, sinovi[1]
Kraljevska himnaBog obvaruj kralja
Lega Papuanske Nove Gvineje
Glavno mesto
(in največje mesto)
Port Moresby
9°30′S, 147°07′E
Uradni jeziki angleščina, tokpisinščina, hirimotujščina
Demonim Papuánec, Papuánka
Upravljanje Ustavna monarhija
 -  Kralj:
 -  generalni guverner: Sir Bob Dadae
 -  predsednik vlade: James Marape
Neodvisnost od Avstralije 
 -  avtonomija: 1. decembra 1973 
 -  neodvisnost: 16. septembra 1975 
Površina
 -  skupaj: 462.840 km² (54.
 -  voda (%): 2
Prebivalstvo
 -  ocena julij 2005: 5.887.000 (104.)
BDP (PKM) ocena 2005
 -  skupaj: 14,363 milijarde USD (126.)
 -  na prebivalca: 2418 USD (131.)
HDI (2004) Stagnacija0.523 (srednji) (139.)
Valuta papuanska kina (PGK)
Časovni pas AEST (UTC+10)
 -  poletni (DST): ne upoštevajo (UTC+10)
Vrhnja domena (TLD) .pg
Klicna koda +675

Pápuanska Nôva Gvinêja (tudi Papua Nova Gvineja) je otoška država v Oceaniji, ki zaseda vzhodni del otoka Nova Gvineja (druga polovica, Irian Džaja, je del Indonezije) in okoliške otoke. Leži v jugozahodnem Tihem oceanu, severno od Avstralije in zahodno od Salomonovih otokov.

Portugalec Jorge de Meneses je v 16. stoletju raziskal otok in ga imenoval Ilhas dos papuas, kar v malajščini pomeni »Otok kodrastih las«. Pozneje ga je Španec Ortiz Retes pokristjanil v Novo Gvinejo, ker ga je spominjala na gvinejsko obalo v Afriki. Leta 1828 je Nizozemska vzhodnoindijska družba zavzela zahodni del otoka. Vzhodni del so si 1884 razdelili Nemci in Britanci. 1906 so Britanci svoj del, Papuo, dali Avstraliji, ta pa je na začetku prve svetovne vojne zasegla še nemški del, Novo Gvinejo. Med drugo svetovno vojno, ko so se zavezniki branili pred japonsko invazijo, so Avstralci povezali območji in nadzorovali pokrajino do 1973, ko je dobil samovlado. Dve leti pozneje je Papuanska Nova Gvineja postala neodvisna znotraj Britanske skupnosti narodov. V 80. letih so se zaradi uporov v Zahodnem Irianu odnosi z Indonezijo poslabšali in 1992 so morali na otok Bougainville poslati vojsko, da bi zadušila vstajo Bougainvillske revolucionarne armade, ki je zahtevala odcepitev otoka.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Never more to rise". The National (6. februar 2006) (v angleščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-07-13. Pridobljeno 23. avgusta 2007.