Niue

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Niue
Niuē
Zastava Niueja Grb  Niueja
HimnaKo e Iki he Lagi  (niuejsko)
Gospod v nebesih

Lega Niueja
Lega Niueja
Lega države v zahodnem Pacifiku
Glavno mesto
(in največja vas)
Alofi
Uradni jeziki niuejščina, angleščina
Demonim Niuejčan
Upravljanje unitarna parlamentarna ustavna monarhija
 -  Monarh Elizabeta II.
 -  Generalni guverner Patsy Reddy
 -  Ministrski predsednik Toke Talagi
Pridružena država
 -  Zakon o ustavi Niueja: 19. oktober 1974 
 -  OZN priznala samostojnost v mednarodnih odnosih[1][2]: 1994 
Površina
 -  skupaj: 261,46 km² [3] 
 -  voda (%): zanemarljivo
Prebivalstvo
 -  štetje 2006[4]: 1625 
 -  gostota: 6,2/km² 
BDP (PKM) ocena 2003
 -  skupaj: 10 milijonov USD[5] (228.)
 -  na prebivalca: 5.800 USD[6] (164.)
Valuta novozelandski dolar (NZD)
Časovni pas (UTC−11)
Vrhnja domena (TLD) .nu
Klicna koda ++683
a. tudi Niuejski dolar, monetarno vezan na novozelandskega, je uradno plačilno sredstvo, a ni v obtoku v večjem obsegu in je pretežno v obliki kovancev za zbiratelje.

Niue je država v Južnem Tihem oceanu, ki zaseda istoimenski ognjeniški otok, znan tudi pod vzdevkom »Polinezijska skala«, okoli 2.400 kilometrov severovzhodno od Nove Zelandije, v trikotniku med Tongo, Samoo in Cookovimi otoki. S 1625 prebivalci (po popisu leta 2006), od katerih tretjina živi v glavnem mestu Alofi, je ena najmanjših držav na svetu.[4]

Država je v svobodni zvezi z Novo Zelandijo, ki skrbi za obrambo in zunanje zadeve, medtem ko Niue ohranja suverenost nad notranjimi zadevami. Posledično je tudi del Skupnosti narodov. Vlada mu 20-članski parlament, izvoljen na demokratičnih volitvah vsake tri leta. Vsi prebivalci so novozelandski državljani; večina Niuejčanov je v preteklih desetlejih emigrirala v iskanju boljših priložnosti za življenje. Nova Zelandija z izdatnimi subvencijami in ugodnimi posojili zadržuje preostale prebivalce na otoku, na račun česar imajo zavidljiv življenjski standard, je pa na Niueju zato povsem zamrla tradicionalna samooskrba, tako da je zdaj ena najbolj odvisnih držav na svetu.[7]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]