Rossovo odvisno ozemlje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ross Dependency
Flag of New Zealand.svg
Zastava Nove Zelandije
Ross Dependency Basic Map.png
Politični status Odvisno ozemlje Nove Zelandije
Guverner Silvia Cartwright (prek položaja generalnega guvernerja Nove Zelandije)
Površina
 – Skupaj

 450 000 km²
Prebivalstvo Postaja Scott: 10-80 (odvisno od letnega časa)
Postaja McMurdo: 200-1000 (odvisno od letnega časa)
Denarna enota novozelandski dolar

Rossovo odvisno ozemlje (angleško Ross Dependency) zajema del Antarktike in drugih ozemelj v Južnem oceanu, ki jih v posest zahteva Nova Zelandija. Določa jo področje, ki se začne na Južnem tečaju, njegova meja pa poteka po 160. vzhodnem in 150. zahodnem poldnevniku ter po 60. južnem vzporedniku. Ime je dobila po siru Jamesu Clarku Rossu, odkritelju Rossovega morja.

Leta 1923 je območje zavzela britanska vlada in ga zaupala v upravljanje Novi Zelandiji. Tega lastništva ne priznavata Rusija ter ZDA in, kot druge ozemeljske zahteve na Antarktiki, prek Antarktične mirovne pogodbe ostaja nerešeno.

Guverner Rossovega odvisnega ozemlja je obenem generalni guverner Nove Zelandije. Letno so določeni uradniki, ki bodo upravljali z ozemljem.

Rossovo odvisno ozemlje vključuje del Viktorijine dežele in večino Rossove ledene police. Znanstveni postaji Scott (Nova Zelandija) in McMurdo (ZDA) sta, če ne štejemo tečajne postaje Amundsen-Scott, edini stalni naselbini na njenem območju. Snežna vzletna steza (Williams Field) in dve (njihova prisotnost je odvisna od razmer in letnega časa) ledeni stezi omogočata pristajanje letal s kolesi in smučmi prek celega leta.

Prav tako zajema Rossov otok in Rooseveltov otok, Otočje Balleny in majhen Scottov otok. Od leta 1969 do 1995 je Nova Zelandija v Suhi dolini (Dry Valley) vzdrževala postajo Vanda.

Od leta 1987 do 1992 je na območju Rossovega odvisnega ozemlja svojo postajo, imenovano World Park Base, vzdrževala tudi organizacija Greenpeace. Ker je bila nevladnega značaja, je podpisnicam Antarktične mirovne pogodbe ni bilo treba podpirati.

Poštne znamke[uredi | uredi kodo]

Odvisno ozemlje se je sprva imenovalo Zemlja kralja Edvarda VII. To ime je še vedno v uporabi za področje okrog rta Colbeck proti zahodu ledene police. S tem imenom je novozelandska pošta pretiskala 23.492 poštnih znamk, ki so služile Britanski antarktični odpravi leta 1908. Kot prvi poštni upravnik je prisegel vodja odprave Ernest Shackleton. Kasneje je pošta na znamkah uporabljala ime Rossova odvisnost.