Pojdi na vsebino

Marshallovi otoki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Republika Marshallovi otoki
Aolepān Aorōkin M̧ajeļ
Zastava Marshallovih otokov
Zastava
Pečat Marshallovih otokov
Pečat
Geslo: »Jepilpilin ke ejukaan«
»Dovršenost s skupnim trudom«
Himna: »Forever Marshall Islands!«
Lega Marshallovih otokov
Statuspridružena država
Glavno mestoMajuro[1]
7°7′N, 171°4′E
Uradni jeziki
Demonim(i)državljan Marshallovih otokov
Vladaunitarna parlamentarna republika
• Predsednica
Hilda Heine
ZakonodajalecNitijela
neodvisnost
• samoodločanje
1979
21. oktober 1986
Površina
• skupaj
181,43 km2 (213.)
• voda (%)
zanemarljivo
Prebivalstvo
• ocena 2016
53.376 (203.)
• popis 2021
42,418[2]
• gostota
233/km2 (47.)
BDP (ocena 2019)
• skupaj (PKM)
215 milijonov USD
• na preb. (PKM)
3,789[3]
Valutaameriški dolar (USD)
Časovni pasUTC +12 (MHT)
Format datumaMM/DD/YYYY
Stran vožnjeright
Klicna koda++692
Internetna domena.mh
  1. ocena 2005

Republika Marshallovi otoki je otoška država v mikronezijski regiji Tihega oceana, severno od Nauruja in Kiribatija, vzhodno od Federativnih držav Mikronezije in južno od ameriškega otoka Wake. Ima približno 50.000 prebivalcev, pretežno Mikronezijcev, ki so razpršeni po 29 koralnih atolih, ki združujejo prek tisoč večjih in manjših otokov. Najpomembnejši je Majuro, hkrati glavno mesto, v katerem živi več kot polovica državljanov.

Država je urejena kot predsedniška republika v svobodni zvezi z Združenimi državami Amerike (podobno kot Mikronezija in Palav), ki zagotavljajo obrambo, finančno pomoč in storitve nekaterih zveznih agencij, kot so pošta in telekomunikacije.

Upravna razdelitev[uredi | uredi kodo]

Marshallovi otoki nimajo formalne administrativne ureditve, ampak so razdeljeni v 26 zakonodajnih okrožij, ki jih predstavljajo naseljeni otoki in atoli države:

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. The largest cities in Marshall Islands, ranked by population. population.mongabay.com. Pridobljeno 25.5.2012.
  2. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani 2021census, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  3. »Report for Selected Countries and Subjects«. imf.org. Arhivirano iz spletišča dne 12. junija 2020. Pridobljeno 6. junija 2019.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]