Tanzanija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jamhuri ya Muungano wa Tanzania
Združena republika Tanzanija
Zastava Tanzanije Grb  Tanzanije
Geslo: »Uhuru na Umoja«  (svahili)
»Svoboda in enotnost«
HimnaMungu ibariki Afrika
»Bog blagoslovi Afriko«
Lega Tanzanije
Glavno mesto Dodoma
6°00′S, 35°00′E
Največje mesto Dar es Salaam
Uradni jeziki angleščina (uradni), svahili (narodni)
Upravljanje republika
 -  predsednik: Jakaya Mrisho Kikwete
 -  predsednik vlade: Edward Lowassa
Neodvisnost od Združenega kraljestva
 -  Tanganjika:: 9. decembra 1961 
 -  Zanzibar:: 12. januarja 1964 
 -  združitev:: 26. aprila 1964 
 -  voda (%): 6,2
Prebivalstvo
 -  ocena november 2006: 37.849.1332 (32.)
 -  štetje 2002: 34.443.603 
BDP (PKM) ocena 2005
 -  skupaj: 27,12 milijarde USD (99.)
 -  na prebivalca: $723 (178.)
Gini (2000–01) 34,6 (srednji
HDI (2004) Rast 0,430 (nizek) (162.)
Valuta tanzanijski šiling (TZS)
Časovni pas EAT (UTC+3)
 -  poletni (DST): ne upoštevajo (UTC+3)
Vrhnja domena (TLD) .tz
Klicna koda +2553
1Angleščina se uporablja na vseh področjih.
2 Ocene za državo Nigerijo izrecno upoštevajo vplive, ki jih ima na umrljivost aidsa; posledica so lahko nižja pričakovana življenjska doba, večja umrljivost dojenčkov, upad rasti števila prebivalcev in spremembe v razporeditvi prebivalstva po starosti in spolu.
3 007 od Kenije in Ugande.

Združena republika Tanzanija (svahilsko Jamhuri ya Muungano wa Tanzania) ali krajše Tanzanija je vzhodnoafriška obmorska država, nastala z združitvijo Tanganjike in Zanzibarja leta 1964. Na severu meji na Kenijo in Ugando, na zahodu na Ruando, Burundi in DR Kongo, na jugu na Zambijo, Malavi in Mozambik, ter na vzhodu na Indijski ocean.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Obalno področje je poznano tujcem že v rimski dobi. Arabski trgovci v 8. stoletju ustanovijo na obali številne trgovske postojanke. Kasneje v 12. stoletju se jim pridružijo trgovci iz Perzije in Indije, ustanovijo mesta in manjše trgovske države.

Leta 1498 portugalski pomorščak Vasco da Gama na poti v Indijo razišče vzhodnoafriško obalo. Leta 1506 Portugalci zahtevajo nadzor nad celotno obalo, vendar je le ta neznaten. S pomočjo Arabcev uspejo obalni prebivalci pregnati Portugalce s področja severno od reke Ruvuma v zgodnjem 18. stoletju. Leta 1841 omanski sultan Seyyid Said (1804 - 1856) z zahtevo nad obalnim pasom premakne svoje glavno mesto iz Masqata na otok Zanzibar, s čimer na območju osnuje močno arabsko elito.

Konec 18. stoletja je bila notranjost Tanzanije še dokaj neznana zahodnjakom. Zahodna obala Viktorijinega jezera je obsegala več manjših kraljestev, ki so bila tesno povezana z njihovimi močnejšimi sosedi v Ruandi, Burundiju in Bugandi. Raziskovanje s strani Evropejcev se začne sredi 19. stoletja s prihodom nemških misijonarjev. Nemški kolonialni interesi se stopnjujejo leta 1884 s podpisom številnih sporazumov med nemško vlado in krajevnimi poglavarji in ustanovitvijo Nemške vzhodnoafriške družbe. V letih 1886 in 1890 pride do britansko nemškega sporazuma o razmejitvi vplivnega območja vzhodne Afrike. Leta 1891 nemška vlada prevzame nadzor od Nemške vzhodnoafriške družbe in postavi guvernerja s središčem v Dar es Salamu, medtem ko Zanzibar prevzame Velika Britanija. Konec 19. stoletja in začetek 20. stoletja je v znamenju upora domačinov proti nemškim kolonialistom, ki ima svoj vrh v uporu Maji Maji (1905 - 1907). Nemška dominacija nad Tanganjiko se konča konec 1. svetovne vojne, ko nadzor nad večino ozemlja prevzame Velika Britanija pod mandatom Lige narodov. Po 2. svetovni vojni Tanganjika postane skrbniško ozemlje Združenih narodov pod britanskim nadzorom.

Leta 1954 Julius Nyerere ustanovi Afriško narodno zvezo Tanganjike (TANU), s katero v maju 1961, ko Tanganjika postane avtonomna, postane z novo ustavo ministrski predsednik. Popolno neodvisnost Tanganjika doseže 9. decembra 1961.

Zanzibar postane kot ustavna monarhija pod sultanom neodvisen 19. decembra 1963. Po uporu proti sultanu in novi vladi s strani afriške večine 12. januarja 1964 se Zanzibar 26. aprila 1964 politično združi s Tanganjiko v Združeno republiko Tanganjike in Zanzibarja. 29. oktobra 1964 se preimenuje v Združeno republiko Tanzanijo.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Slon,Kilimandžaro, najvišja gora Afrike, v ozadju
Krater Ngorongoro, največja neaktivna in nedotaknjena kaldera na svetu

S površino 947.303 km2 (365.756 sq mi),[1] je Tanzanija na 13. mestu po velikosti v Afriki in na 31. mestu na svetu.[2] Na državo mejita Kenija in Uganda na severu; Ruanda, Burundi in Demokratična republika Kongo so sosede na zahodu; in Zambija, Malavi in Mozambik na jugu. Tanzanija leži na vzhodni obali Afrike in ima kot soseda Indijski ocean z obalo, ki dolga okoli 800 km (500 mi).[3]:page 1245 Država ima tudi nekaj otokov, med drugim otoke Unguja (Zanzibar), Pemba in Mafia.[3]:page 1245 V državi se nahajata tako najvišja kot tudi najnižja točka afriške celine: Kilimandžaro, z višino 5,895 m (19,34 ft) nad morjem, in dno jezera Tanganjika, ki je 352 m (1.155 ft) pod morsko gladino.[3]:page 1245

Na severovzhodu, kjer se nahaja Kilimandžaro, je Tanzanija gorata in gosto poraščena. Tri od velikih afriških jezer se nahajajo, vsaj delno, v Tanzaniji. Na severu in zahodu ležita Viktorijino jezero, ki je največje afriško jezero, in Tanganjiško jezero, najgloblje jezero celine, znano po svojih edinstvenih ribjih vrstah. Na jugozahodu se nahaja jezero Njasa. Osrednja Tanzanija je velika planota, z ravninami in plodno zemljo. Vzhodna obala je vroče in vlažna, Arhipelag Zanzibar se nahaja na Indijskem oceanu v bližini obale.

Slapovi Kalambo v jugozahodnem okraju Rukwa so drugi najvišji neprekinjeni slapovi v Afriki, nahajajo se v bližini jugovzhodne obale jezera Tanganjika na meji z Zambijo [4] Narodni park v zalivu Menai je največje zavarovano morsko območje Zanzibarja.

  1. ^ "Osnovni podatki in številke o naseljih, 2012", National Bureau of Statistics, Tanzania Ministry of Finance, 2013, page 1, accessed 10 November 2014
  2. ^ "CIA – The World Factbook – Rank Order – Area". Cia.gov. Pridobljeno dne 16 October 2014. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 Joseph Lake (2013) "Economy" in Africa South of the Sahara, edited by Europa Publications and Iain Frame, Routledge. ISBN 1857436598
  4. ^ "Slapovi Kalambo". Britannica