Votlorogi

Votlorogi
	; Ameriški bizon
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Mammalia (sesalci);
Red:	Artiodactyla (sodoprsti kopitarji);
Družina:	Bovidae; Gray, 1821
Poddružine
	Bovinae (goveda ali vitorožci); Cephalophinae (huleži); Hippotraginae; Antilopinae; Caprinae; Reduncinae (trstikarske antilope); Aepycerotinae; Peleinae; Alcelaphinae (kravje antilope); Panthalopinae

Votlorogi ali rogarji^[1] (znanstveno ime Bovidae) so največja, najpestrejša in za človeka najpomembnejša skupina parkljarjev. Poseljujejo Severno Ameriko, Evrazijo in Afriko. Udomačene (govedo, koze, ovce, antilope, vilorogi) pa je človek raznesel po vsem svetu. Na severu sežejo do skrajnih severnih meja tundre, na jugu pa žive v tropskem deževnem gozdu.

Pri samcih, pogosto pa tudi pri samicah, zrastejo rogovi. Osnova roga je koščena rožnica, ki zraste iz čelnice, prek nje pa je roževinast tulec. Oblika in velikost rogov je različna, nikoli pa niso razvejani kot rogovje jelenov. Samci imajo večje rogove kot samice. Rog je stalna tvorba in raste vse življenje. Votlorogi so prežvekovalci, tako da imajo prav tak štiridelen želodec kot jeleni.