Domača ovca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Domača ovca
Čreda ovc
Čreda ovc
Ohranitveno stanje taksona
udomačen
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Artiodactyla (sodoprsti kopitarji)
Družina: Bovidae (votlorogi)
Poddružina: Caprinae (koze)
Rod: Ovis (ovca)
Vrsta: O. aries
Znanstveno ime
Ovis aries
Linnaeus, 1758

Domača ovca (znanstveno ime Ovis aries), najpogostejša vrsta rodu ovca (Ovis), je volnat prežvekovalec s štirimi okončinami, ki se je verjetno razvil iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave volne, mleka in mesa. Ovce in koze lahko imenujemo s skupnim imenom drobnica.

Pasme ovc v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Abecedni vrstni red:

Druge pasme[uredi | uredi kodo]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Po ekonomski pomembnosti so prašiči, kokoši in govedo prehiteli nekdaj bolj razširjene ovce. Kitajska (136,4 milijonov), Avstralija (79 milijonov), Indija (65 milijonov) in Iran (53,8 milijonov glav ovac) imajo največje črede, skupno pa je na svetu milijarda ovac (podatki za 2008[1]). Ovce so pomembne prevsem za lokalno ekonomijo držav v razvoju, na zahodu pa tudi v smislu trajnostnega razvoja v kmetijstvu.

Volni je po odkritju umetnih vlaken cena zelo padla, pravzaprav je v Sloveniji razširjena praksa kompenzacija "blago za blago", surovo volno se menjava za volnene izdelke, kot so odeje, preje, toplotne in zvočne izolacije. Volna vsebuje tudi linolin, mešanico maščobnih kislin, ki se uporablja v kozmetiki.

Ovčje meso (ovčetina, bravina) je popularno predvsem v sredozemskih državah, osrednji in južni Aziji in Avstraliji. V Sloveniji se uporablja zlasti jagnjetina, kuhana ali pečena, ki je mehkejša in nima tako izrazitega vonja in okusa.

Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj natrija in kalija[2]. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste sira, kot sta feta in roquefort.

V znanosti[uredi | uredi kodo]

Jean-Baptiste Denys, zdravnik v službi francoskega kralja Ludvika XIV. je izvedel prvo transfuzijo krvi z ovce na človeka leta 1667. Prvi poskusi so bili uspešni, najverjetneje zaradi majhne količine prenešene krvi, zaradi česar ni prišlo do alergijske reakcije. Kasnejši poskusi so bili neuspešni, transfuzija je bila prepovedana in pozabljena naslednjih 150 let[3].

Ovca Dolly je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996.

Črna ovca[uredi | uredi kodo]

Večina pasem ovc je bele barve, ker se črna barva deduje recesivno. Kljub temu so nekatere pasme praviloma črne. Na barvo vpliva gen ASIP ali aguti signalni protein. Poznamo različne barvne fenotipe, ki so posledica različnih genotipov. Dominantno belo barvo tako določa genotip AWt/AWt, črno barvo (tudi non-aguti ali recesivno samoobarvanje pa genotip Aa/Aa. Dodatni vzorci so na primer jazbečev obraz (Ab/Ab) in temnejše telo s svetlejšim delom po trebuhu (A*/A*). Kombinacije alelov (heterozigotne živali) dajejo barvni vzorec dominantnega alela. Bela barva (AWt) je dominantna nad vsemi, povzroči jo 190 kbp tandemska podvojitev, ki zajema gena ASIP in AHCY (adenozilhomocisteinaza) in promotor gena ITCH (ubikviti protein ligaza). Črna barva je posledica alela ASIP (nepodvojen) s tihim promotorjem.[4]

Po SSKJ-ju je črna ovca tudi izraz za nekoga, ki izstopa ali je drugačen. Izraz je znan tudi v številnih drugih jezikih.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Visokogorska paša (Vršič) 
Jagnje, mlada ovca 
Črna ovca 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ The Statistics Division of the FAO 
  2. ^ Ovčje mleko - v angleščini
  3. ^ "Jean-Baptiste Denis". PBS. Pridobljeno dne 2011-06-16. 
  4. ^ Belinda J. Norris, Vicki A. Whan (2008). "A gene duplication affecting expression of the ovine ASIP gene is responsible for white and black sheep" (PDF). Genome Research 18: 1282–1293. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]