Sudan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Republika Sudan
جمهورية السودان
Jumhūriyyat as-Sūdān
Zastava Sudana Grb  Sudana
Geslo: Al-Nasr Lana
(Arabsko: »Zmaga je naša«)
Himna

Lega Sudana
Lega Sudana
Glavno mesto Kartum
15°31′N, 32°35′E
Največje mesto Omdurman[1][2]
Uradni jeziki Arabščina, angleščina
Upravljanje Avtoritarno diktatorstvo
 -  Predsednik Omar al-Bašir
Neodvisnost Od Egipta in Združenega kraljestva 
 -  Datum: 1. januar 1956 
Površina
 -  skupaj: 1.886.068 km² (16.
 -  voda (%): 6 %
Prebivalstvo
 -  ocena 2015: 40.235.000[3] (35.)
 -  štetje 2008: 30,894,000 (sporno) [4] 
 -  gostota: 16,4/km² 
BDP (PKM) ocena 2014
 -  skupaj: $179,5 milijarde[5] 
 -  na prebivalca: $4.834[5] 
BDP (nominalno) ocena 2016
 -  skupaj: $65,6 milijarde[5] 
 -  na prebivalca: $2,194[6] 
Gini (2009) 35,3 
HDI (2013) 0,473 (166.)
Valuta Sudanski dinar (SDD)
Časovni pas EAT (UTC+3)
 -  poletni (DST): neupoštevan (UTC+3)
Vrhnja domena (TLD) .sd, سودان.
Klicna koda +249

Sudan je država v severovzhodni Afriki, ki na severu meji na Egipt, na vzhodu na Eritrejo in Etiopijo, na jugovzhodu na Kenijo in Ugando, na jugozahodu na DR Kongo in Srednjeafriško republiko, na zahodu na Čad, ter na severozahodu na Libijo.

Sudan je članica Arabske lige. Površje večinoma sestavljajo ravnice, ki jih prekinjajo gorske verige vulkanskega izvora; najvišja je Jebel Marra, ki se dviga do 3.000 m nadmorske višine. Največja reka je Nil, ki se prične v prestolnici Kartum z zlitjem Belega in Modrega Nila.

Hkrati je Sudan ena najrevnejših držav na svetu, ki jo dodatno pretresa medetnično in medversko nasilje v pokrajini Darfur med arabskimi muslimani in ljudstvom Niloti, ki so povečini kristjani ali animisti. Večina oblasti je v rokah avtoritarnega voditelja Omarja al Baširja, ki je prišel na oblast z vojaškim udarom leta 1989.

Leta 2011 je Sudan razpadel na dve državi, in sicer Sudan in Južni Sudan.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Več kot polovica delavcev je zaposlenih v poljedelstvu, kar daje skoraj eno tretjino bruto domačega proizvoda.[7] Obdelovalne površine so odvisne od količine padavin in od sistema namakanja. Zato pogoste suše vplivajo na njihov pridelek. Za prehrano v glavnem proizvajajo proso, pšenico in sirek, za prodajo pa je glavni pridelek bombaž.[8] Petino države pokrivajo gozdovi, petina ozemlja je namenjena nomadski živinoreji. Rdeče morje in Nil pa omogočata ribarjenje za domače potrebe.

Jug Sudana, ki je 32-krat večji od Slovenije in kjer prebiva okoli 10 milijonov ljudi, ki pripadajo več kot 200 narodom, pod zemljo skriva ogromne zaloge nafte in drugega naravnega bogastva (železo, baker, krom, srebro, zlato ...).[9] Nafto so začeli črpati leta 1979, zaloge pa so velike in neizkoriščene.[7]

Električno energijo pridobivajo iz hidro in termoelektrarn. Za termoelektrarne morajo gorivo uvažati.[7] Industrija prispeva k bruto domačemu proizvodu manj kot 10%.[7]

Raba zemljišč:[10]

  • Obdelovalne površine: 6,76 %
  • Trajni nasadi; 0, 07 %
  • Drugo: 93,17 %

Namakalna zemljišča: 18900 km2 [10]


Največja mesta[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Population of capital cities and cities of 100 000 or more inhabitants: latest available year, 1990–2009". Demographic Yearbook 2009 – 2010. United Nations. 2011. str. 288–289. Pridobljeno dne 12 May 2012.  (Table 8)
  2. ^ "Sudan: States, Major Cities, Towns & Agglomeration – Statistics & Maps on City Population". City Population. 2011. Pridobljeno dne 12 May 2012. 
  3. ^ "United Nations world population prospects"(PDF) 2015 revision
  4. ^ "Discontent over Sudan census". News24 (Cape Town). Agence France-Presse. 21 May 2009. Pridobljeno dne 8 July 2011. 
  5. ^ 5,0 5,1 5,2 "Sudan". International Monetary Fund. Pridobljeno dne 1 October 2014. 
  6. ^ Sudan - GDP per capita
  7. ^ 7,0 7,1 7,2 7,3 Enciklopedija svetovne geografije. Ljubljana: Pisanica d.o.o. in Imprinta d.o.o. 1997. str. 292. ISBN 961-90369-6-4. 
  8. ^ Enciklopedija za vedoželjne (Geografija). Ljubljana: Prešernova družba. 2005. str. 348. ISBN 961-6512-08-0. 
  9. ^ "Življenje je edina poceni stvar v Južnem Sudanu". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. 11. april 2010. Pridobljeno dne 2016-03-11. 
  10. ^ 10,0 10,1 "The World Factbook". www.cia.gov. Pridobljeno dne 2016-03-11. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]