Afriška unija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Afriška unija
Zastava Afriške unije
Države AU - vse afriške države razen Maroka
Uradni jezik Afriški jeziki, arabščina, angleščina, francoščina, portugalščina, španščina in svahili

Nekatere države članice imajo druge uradne jezike.

Afriška unija (kratica AU) je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena julija 2002 in je naslednica Organizacije afriške enotnosti (OAE). Ustanovljena je bila po zgledu Evropske unije (vendar ima trenutno pristojnosti, ki so bliže Commonwealthu). Mnoge države Unije sodelujejo tudi v skupnih mednarodnih povezavah, kakršno je Gibanje neuvrščenih. Njeni cilji so širjenje demokracije, človekovih pravic in razvoja v Afriki, predvsem s povečevanjem tujih naložb v okviru programa New Partnership for Africa's Development (NEPAD). Prvi predsednik AU je bil južnoafriški predsednik Thabo Mbeki.

Države članice[uredi | uredi kodo]

Afriška unija je sestavljena s 54 članic, občasno se članstvo članici tudi suspendira zaradi kršitev.

Alžirija, Angola, Benin, Bocvana, Burkina Faso, Burundi, Kamerun, Cape Verde, Centralnoafriška republika, Čad, Komori, Republika Kongo, Slonokoščena obala, Demokratična republika Kongo, Džibuti, Egipt, Eritreja, Etiopija, Ekvatorialna Gvineja, Gabon, Gambija, Gana, Gvineja, Gvineja-Bissau, Kenija, Lesoto, Liberija, Libija, Madagaskar, Malavi, Mali, Mavretanija, Mauritius, Mozambik, Namibija, Niger, Nigerija, Ruanda, Sao Tome in Principe, Senegal, Sejšeli, Sierra Leone, Somalija, Južnoafriška republika, Sudan, Svazi, Tanzanija, Togo, Tunizija, Uganda, Zahodna Sahara, Zambija in Zimbabve.

Organizacije Afriške unije[uredi | uredi kodo]

Afriška unija je sestavljena iz različnih inštitucij:

Panafriški parlament[uredi | uredi kodo]

Lahko postane najvišje zakonodajalno telo Afriške unije. Sedež je v Midrandu, Južnoafriška republika. Parlament je sestavljen iz 265 izvoljenih predstavnikov iz vseh članic in predstavljajo prebivalstvo unije v procesu demokratičnega vladanja.

Zbor Afriške unije[uredi | uredi kodo]

Sestavljajo ga predstavniki držav in vlad. Gre za najvišje vladajoče telo Afriške unije. Mnoge funkcije predaja parlamentu, srečujejo se enkrat letno in sprejemajo večino odločitev soglasno oziroma z dvotretjinsko večino.

Komisija Afriške unije[uredi | uredi kodo]

Gre za upravo Afriške unije, sestavljeno iz 10 komisarjev in podpornega osebja, ki ima sedež v Etiopiji v Adis Abeba. Po vlogi in dejavnosti je zelo podobna Evropski komisiji, torej usklajuje, administrira in izvaja dejavnosti AU.

Sodišče Afriške unije[uredi | uredi kodo]

Ustavni akt AU dovoljuje Sodišču, da odloča o sporih o razlaganju mednarodnih pogodb Afriške unije, pa tudi razlaganju drugih aktov prava Afriške unije. Sodišče je bilo opisano v dodatku k ustavni pogodbi leta 2003 in deluje od leta 2009. Ob sodišču AU obstaja tudi sodišče, ki varuje zgolj človekove pravice na podlagi Afriške listine o človekovih in ljudskih pravicah.

Izvršni svet[uredi | uredi kodo]

Sestavljajo ga ministri vlad držav članic. Odloča o mednarodni izmenjavi, socialni varnosti, hrani, kmetijstvu in komunikacijami. Odgovarja zboru, pripravlja podatke in zakonodajo za zbor in parlament.

Ekonomski, socialni in kulturni svet[uredi | uredi kodo]

Gre le za posvetovalni organ stroke in predstavnikov civilne družbe.

Finančne inštitucije[uredi | uredi kodo]

  • Afriška centralna banka – Abudža, Nigerija
  • Afriška investicijska banka – Tripoli, Libija
  • Afriški monetarni sklad – Yaoundé, Kamerun

Te ustanove še ne obstajajo, a obstaja ustanovni komite, ki usklajuje pravila o bodočem obstoju. Delovanje teh inštitucij bi omogočilo novo valuto Afro po zgledu evra do leta 2023.

Človekove pravice[uredi | uredi kodo]

Afriška komisija za človekove in ljudske pravice obstaja od leta 1986 na podlagi same Afriške listine o človekovih pravicah in pravic ljudstev in ne kot ustavni akt same Afriške unije. Komisija je najvišji organ za zagotavljanje človekovih pravic med članicami, odgovorna je tudi za promocijo in nadzor upoštevanja listine. Od leta 2006 obstaja tudi Sodišče za človekove pravice in pravice ljudstev, ki podpira delovanje komisije in je prav tako nastalo kot posledica dodatnih protokolov Afriške listine o človekovih pravicah in pravic ljudstev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Članice obsegajo skoraj celotno celino Afrike in nekaj otokov. Vsebujejo tako puščave, najdaljšo reko na svetu, gorovja, bogata rudninske in mineralne vire. Obsega približno 29,922,059 km² površine in okoli 24,165 km obale. Med otoki je pomembnejši otok Madagaskar.

Zunanji odnosi[uredi | uredi kodo]

Kot nadnacionalna organizacija ima svoje predstavništvo v Generalni skupščini Združenih narodov. Prav tako Afriška unija vzpostavlja posebna diplomatska predstavništva z Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo. Vse članice imajo tudi svoja predstavništva in svoje ambasade.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgodovina združevanja afriških držav v unijo se prične z Unijo afriških držav, zgodnjo konfederacijo, ki jo je postavil Kwame Nkrumah v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kasneje je ustanovljena Organizacija afriške enotnosti, ki je bila ustanovljena 25.maja 1963 in Afriške gospodarske skupnosti, ki je pričela z delovanjem leta 1981. Organizacija afriške enotnosti je bila mnogokrat kritizirana zaradi slabega varovanja pravic prebivalcev s strani ZDA in Anglije. Izstopajoče so kritike glede enakovrednosti pravic homoseksualcev pred zakonom na kontinentu, ki je doživljal resne težave z AIDSom.

Afriške unija je bila kot ideja obujena s strani voditelja Libije Muamarja al-Gaddafija 9.septembra 1999 z dekleracijo Sirte. Z sestankom v Lomé je bil sprejet ustanovni akt Afriške unije. Ustanovljeno je bilo tudi Novo partnerstvo za afriški razvoj.

Afriška unija je bila ustanovljena v Durbanu 9.julija 2002, prvi predsedujoči pa je bil Thabo Mbeki. Afriška unija je bila mnogokrat kritizirana zaradi slabega varovanja določenih pravic, veliko kritik je doživela tudi zaradi težav z demokratizacijo oblasti določenih članic.

Seznam predsedujočih Afriški uniji[uredi | uredi kodo]

Predsedujoči AU
Ime Začete Konec Država
Thabo Mbeki 9.julij 2002 10. julij 2003 Južnoafriška republika
Joaquim Chissano 10.julij 2003 6. julij 2004 Mozambik
Olusegun Obasanjo 6.julij 2004 24.januar 2006 Nigerija
Denis Sassou-Nguesso 24.januar 2006 24.januar 2007 Kongo
John Kufuor 30.januar 2007 31.januar 2008 Gana
Jakaya Kikwete 31.januar 2008 2.februar 2009 Tanzanija
Muammar al-Gaddafi 2.februar 2009 31.januar 2010 Libija
Bingu wa Mutharika 31.januar 2010 31.januar 2011 Malavi
Teodoro Obiang Nguema Mbasogo 31.januar 2011 29.januar 2012 Ekvatorialna Gvineja
Yayi Boni 29.januar 2012 27.januar 2013 Benin
Hailemariam Desalegn 27.januar 2013 30.januar 2014 Etiopija
Mohamed Ould Abdel Aziz 30.januar 2014 30.januar 2015 Mavretanija
Robert Mugabe 30.januar 2015 30.januar 2016 Zimbabve
Idriss Déby 30.januar 2016 predsedujoči Čad

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]