Organizacija afriške enotnosti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Članice Organizacije po letu vstopa

Organizacija afriške enotnosti (angleško Organization of African Unity - OAU, francosko Organisation de l'Unité Africaine - OUA) je nekdanja politična organizacija v Afriki, ustanovljena 25. maja 1963 v glavnem mestu Etiopije Adis Abebi, razpuščena 9. julija 2002, ko jo je nadomestila Afriška unija.

Ustanovitev[uredi | uredi kodo]

Ob doseženi neodvisnosti je več afriških držav izrazilo željo po doseganju večje enotnosti znotraj celine, pri čemer sta nastali dve dogmatični skupini:

Spor je bil razrešen s povabilom etiopskega cesarja Hajleja Selasija I. tem dvem skupinam v Adis Abebo, kjer je bila Organizacija afriške enotnosti kasneje tudi ustanovljena. Ustanovno listino Organizacije je podpisalo 32 neodvisnih afriških držav.

Cilji[uredi | uredi kodo]

Organizacija je imela ob ustanovitvi dva glavna cilja:

  • spodbujanje enotnosti in solidarnosti med afriškimi državami za zagotovitev dolgoročne gospodarske in politične prihodnosti Afrike,
  • oslabitev in izkoreninjenje vseh vrst dolgoletnega kolonializma in sicer z zaščito interesov že neodvisnih držav in pomočjo ostalim kolonijam, ki tega še niso dosegle ter z ohranitvijo nevtralnosti pri zadevah svetovne politike, s čimer je Organizacija želela preprečiti ponovno odvisnost katerekoli njene članice od držav izven Afrike.

Poleg teh dveh ciljev je imela Organizacija v načrtu tudi zagotovitev človekovih pravic in dvig življenjskega standarda v vsej Afriki ter reševanje sporov med njenimi članicami po mirni poti.

Organizacija je bila že kmalu široko zasmehovana kot "govoreča trgovina" z malo moči. Imela je nemalo težav pri uveljavitvi svojih odločitev, intervencije so bile ob pomanjkanju oboroženih sil zelo otežkočene. Državljanski vojni v Angoli in Nigeriji sta se vodili neprestano več let, pri čemer Organizacija ni mogla narediti ničesar, da bi ju ustavila. Politika nevmešavanja v notranje zadeve njenih članic je prav tako omejevala njeno učinkovitost. Tako je bila ob kratenju človekovih pravic v Ugandi za časa Idi Amina v 70. letih 20. stoletja brez moči, da bi ga zaustavila.

Organizacijo je pohvalil nekdanji generalni tajnik Združenih narodov Ganec Kofi Annan zaradi združevanja Afričanov. Kljub temu so kritike nakazovale, da je Organizacija afriške enotnosti v 39 letih svojega obstoja naredila le malo za zaščito pravic in svoboščin afričanov pred njihovimi političnimi voditelji, pogosto označenimi kot diktatorji.

Seznam generalnih tajnikov Organizacije afriške enotnosti[uredi | uredi kodo]

Generalni tajnik
Ime nastopil končal država
Kifle Wodajo 25. maj 1963 21. julij 1964  Etiopija
Diallo Telli 21. julij 1964 15. junij 1972  Gvineja
Nzo Ekangaki 15. junij 1972 16. junij 1974  Kamerun
William Eteki 16. junij 1974 21. julij 1978  Kamerun
Edem Kodjo 21. julij 1978 12. junij 1983  Togo
Peter Onu 12. junij 1983 20. julij 1985  Nigerija
Ide Oumarou 20. julij 1985 19. september 1989  Niger
Salim Ahmed Salim 19. september 1989 17. september 2001  Tanzanija
Amara Essy 17. september 2001 9. julij 2002  Slonokoščena obala

Seznam predsednikov Organizacije afriške enotnosti[uredi | uredi kodo]

Organizacija afriške enotnosti
Ime nastopil končal država
Hajle Selasije 25. maj 1963 17. julij 1964  Etiopija
Gamal Abdel Naser 17. julij 1964 21. oktober 1965  Egipt
Kwame Nkrumah 21. oktober 1965 24. februar 1966  Gana
Joseph Arthur Ankrah 24. februar 1966 5. november 1966  Gana
Hajle Selasije 5. november 1966 11. september 1967  Etiopija
Joseph-Désiré Mobutu 11. september 1967 13. september 1968  Kongo (Kinšasa)
Houari Boumedienne 13. september 1968 6. september 1969  Alžirija
Ahmadou Ahidjo 6. september 1969 1. september 1970  Kamerun
Kenneth Kaunda 1. september 1970 21. junij 1971  Zambija
Moktar Ould Daddah 21. junij 1971 12. junij 1972  Mavretanija
Hasan II. 12. junij 1972 27. maj 1973  Maroko
Yakubu Gowon 27. maj 1973 12. junij 1974  Nigerija
Siad Barre 12. junij 1974 28. julij 1975  Somalija
Idi Amin 28. julij 1975 2. julij 1976  Uganda
Seewoosagur Ramgoolam 2. julij 1976 2. julij 1977  Mavricijus
Omar Bongo 2. julij 1977 18. julij 1978  Gabon
Gaafar Nimeiry 18. julij 1978 12. julij 1979  Sudan
William R. Tolbert, Jr. 12. julij 1979 12. april 1980  Liberija
Léopold Sédar Senghor 28. april 1980 1. julij 1980  Senegal
Siaka Stevens 1. julij 1980 24. junij 1981  Siera Leone
Daniel arap Moi 24. junij 1981 6. junij 1983  Kenija
Mengistu Haile Mariam 6. junij 1983 12. november 1984  Etiopija
Julius Nyerere 12. november 1984 18. julij 1985  Tanzanija
Abdou Diouf 18. julij 1985 28. julij 1986  Senegal
Denis Sassou-Nguesso 28. julij 1986 27. julij 1987  Kongo (Brazzaville)
Kenneth Kaunda 27. julij 1987 25. maj 1988  Zambija
Moussa Traoré 25. maj 1988 24. julij 1989  Mali
Hosni Mubarak 24. julij 1989 9. julij 1990  Egipt
Yoweri Museveni 9. julij 1990 3. junij 1991  Uganda
Ibrahim Babangida 3. junij 1991 29. junij 1992  Nigerija
Abdou Diouf 29. junij 1992 28. junij 1993  Senegal
Hosni Mubarak 28. junij 1993 13. junij 1994  Egipt
Zine El Abidine Ben Ali 13. junij 1994 26. junij 1995  Tunizija
Meles Zenawi 26. junij 1995 8. julij 1996  Etiopija
Paul Biya 8. julij 1996 2. junij 1997  Kamerun
Robert Mugabe 2. junij 1997 8. junij 1998  Zimbabve
Blaise Compaoré 8. junij 1998 12. julij 1999  Burkina Faso
Abdelaziz Bouteflika 12. julij 1999 10. julij 2000  Alžirija
Gnassingbé Eyadéma 10. julij 2000 9. julij 2001  Togo
Frederick Chiluba 9. julij 2001 2. januar 2002  Zambija
Levy Mwanawasa 2. januar 2002 9. julij 2002  Zambija

Srečanja Organizacije afriške enotnosti[uredi | uredi kodo]

  • Adis Abeba (Etiopija): 22. - 25. maj 1961,
  • Kairo(Egipt): 17. - 21. julij 1964,
  • Akra (Gana): 21. - 26. oktober 1965,
  • Adis Abeba (Etiopija): 5. - 9. november 1966,
  • Kinšasa (Demokratična republika Kongo, nekdanji Zaire): 11. - 14. september 1967,
  • Alžir (Alžirija): 13. - 16. september 1968,
  • Adis Abeba (Etiopija): 6. - 10. september 1969,
  • Adis Abeba (Etiopija): 1. - 3. september 1970,
  • Adis Abeba (Etiopija): 21. - 23. junij 1971,
  • Rabat (Maroko): 12. - 15. junij 1972,
  • Adis Abeba (Etiopija): 27. - 28. maj 1973,
  • Kampala (Uganda): 28. julij - 1. avgust 1975,
  • Port Louis (Mauritius): 2. - 6. julij 1976,
  • Libreville (Gabon): 2. - 5. julij 1977,
  • Kartum (Sudan): 18. - 22. julij 1978,
  • Monrovia (Liberija): 17. - 20. julij 1979,
  • Freetown (Sierra Leone): 1. - 4. julij 1980,
  • Nairobi (Kenija): 24. - 27. junij 1981,
  • Adis Abeba (Etiopija): 6. - 12. junij 1983,
  • Adis Abeba (Etiopija): 12. - 15. november 1984,
  • Adis Abeba (Etiopija): 18. - 20. julij 1985,
  • Adis Abeba (Etiopija): 28. - 30. julij 1986,
  • Adis Abeba (Etiopija): 27. - 29. julij 1987,
  • Adis Abeba (Etiopija), izredno srečanje: oktober 1987,
  • Adis Abeba (Etiopija): 25. - 28. maj 1988,
  • Adis Abeba (Etiopija): 24. - 26. julij 1989,
  • Adis Abeba (Etiopija): 9. - 11. julij 1990,
  • Abuja (Nigerija): 3. - 5. julij 1991,
  • Dakar (Senegal): 29. junij - 1. julij 1992,
  • Kairo (Egipt): 28. - 30. junij 1993,
  • Tunis (Tunizija): 13. - 15. junij 1994,
  • Adis Abeba (Etiopija): 26. - 28. junij 1995,
  • Yaounde (Kamerun): 8. - 10. junij 1996,
  • Harare (Zimbabve): 2. - 4. junij 1997,
  • Ouagadougou (Burkina Faso): 8. - 10. junij 1998,
  • Alžir (Alžirija): 12. - 14. julij 1999,
  • Sirt (Libija), izredno srečanje: 6. - 9. september 1999,
  • Lome (Togo): 10. - 12. julij 2000,
  • Lusaka (Zambija): 9. - 11. julij 2001, zadnje srečanje.

Članice Organizacije afriške enotnosti z datumom pristopa (53 držav)[uredi | uredi kodo]

  • 25. maj 1963:
Alžirija, Burundi, Kamerun, Srednjeafriška republika, Čad, Kongo (Brazzaville), Kongo (Léopoldville).[1] Dahomej,[2] Egipt, Etiopija, Gabon, Gana, Gvineja, Slonokoščena obala,[3] Liberija, Libija, Madagaskar,[4] Mali, Mavretanija, Maroko,[5] Niger, Nigerija, Ruanda, Senegal, Siera Leone, Somalija, Sudan, Tanganjika,[6] Togo, Tunizija, Uganda, Zgornja Volta,[7] Zanzibar[6]
  • 13. december 1963:
Kenija
  • 13. julij 1964:
Malavi
  • 16. december 1964:
Zambija
  • oktober 1965:
Gambija
  • 31. oktober 1966:
Bocvana, Lesoto
  • avgust 1968:
Mavricijus
  • 24. september 1968:
Svazi
  • 12. oktober 1968:
Ekvatorialna Gvineja
  • 19. november 1973:
Gvineja-Bissau
  • 11. februar 1975:
Angola
  • 18. julij 1975:
Zelenortski otoki, Komori, Mozambik, São Tomé in Príncipe
  • 29. junij 1976:
Sejšeli
  • 27. junij 1977:
Džibuti
  • junij 1980:
Zimbabve
  • 22. februar 1982:
Demokratična arabska republika Sahara (Zahodna Sahara)
  • junij 1990:
Namibija
  • 24. maj 1993:
Eritreja
  • 6. junij 1994:
Republika Južna Afrika

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1966-71 od 1997 Kongo (Kinšasa); 1971-97 Zaire.
  2. od 1975 Benin.
  3. od 1985 Côte d'Ivoire.
  4. suspendiran od decembra 2001.
  5. se umaknil z 12. novembrom 1984.
  6. 6,0 6,1 Tanganjika in Zanzibar združena 26. aprila 1964 v Združeno republiko Tanganjika in Zanzibar, 1. novembra 1964 preimenovana v Tanzanijo.
  7. od 1984 Burkina Faso.

Reference[uredi | uredi kodo]

  • "OAU After Twenty Years"; Pub. Praeger; ISBN 0-03-062473-8; (maj 1984)
  • "Africa's First Peacekeeping Operation: The OAU in Chad, 1981-1982" by Terry M. Mays, Pub. Praeger; ISBN 0-275-97606-8; (april 2002)
  • "African Exodus: Refugee Crisis, Human Rights, & the 1969 OAU Convention" by Chaloka Beyani, Chris Stringer, Pub. Lawyers Committee for Human Rights; ISBN 0-934143-73-0; (julij 1995)
  • Poročilo o Ruandski genocid 2000.