Organizacija afriške enotnosti
Organizacija afriške enotnosti (angleško Organization of African Unity - OAU, francosko Organisation de l'Unité Africaine - OUA) je nekdanja politična organizacija v Afriki, ustanovljena 25. maja 1963 v glavnem mestu Etiopije Adis Abebi, razpuščena 9. julija 2002, ko jo je nadomestila Afriška unija.
Ustanovitev[uredi | uredi kodo]
Ob doseženi neodvisnosti je več afriških držav izrazilo željo po doseganju večje enotnosti znotraj celine, pri čemer sta nastali dve dogmatični skupini:
- skupina Casablanca s prvopostavljenim predsednikom Gane Kwamejem Nkrumahom je želela federacijo vseh afriških držav; poleg Gane so bile v tej skupini prisotne še tim. "progresivne države" Alžirija, Egipt, Gvineja, Libija, Mali in Maroko;
- skupina Monrovia, ki jo je vodil predsednik Senegala Léopold Sédar Senghor, je želela graditi postopoma skozi gospodarsko sodelovanje in ni podpirala ideje politične federalizacije; v tej skupini so se poleg Senegala nahajale še Etiopija, Liberija, Nigerija in večina nekdanjih francoskih kolonij.
Spor je bil razrešen s povabilom etiopskega cesarja Hajleja Selasija I. tem dvem skupinam v Adis Abebo, kjer je bila Organizacija afriške enotnosti kasneje tudi ustanovljena. Ustanovno listino Organizacije je podpisalo 32 neodvisnih afriških držav.
Cilji[uredi | uredi kodo]
Organizacija je imela ob ustanovitvi dva glavna cilja:
- spodbujanje enotnosti in solidarnosti med afriškimi državami za zagotovitev dolgoročne gospodarske in politične prihodnosti Afrike,
- oslabitev in izkoreninjenje vseh vrst dolgoletnega kolonializma in sicer z zaščito interesov že neodvisnih držav in pomočjo ostalim kolonijam, ki tega še niso dosegle ter z ohranitvijo nevtralnosti pri zadevah svetovne politike, s čimer je Organizacija želela preprečiti ponovno odvisnost katerekoli njene članice od držav izven Afrike.
Poleg teh dveh ciljev je imela Organizacija v načrtu tudi zagotovitev človekovih pravic in dvig življenjskega standarda v vsej Afriki ter reševanje sporov med njenimi članicami po mirni poti.
Organizacija je bila že kmalu široko zasmehovana kot "govoreča trgovina" z malo moči. Imela je nemalo težav pri uveljavitvi svojih odločitev, intervencije so bile ob pomanjkanju oboroženih sil zelo otežkočene. Državljanski vojni v Angoli in Nigeriji sta se vodili neprestano več let, pri čemer Organizacija ni mogla narediti ničesar, da bi ju ustavila. Politika nevmešavanja v notranje zadeve njenih članic je prav tako omejevala njeno učinkovitost. Tako je bila ob kratenju človekovih pravic v Ugandi za časa Idi Amina v 70. letih 20. stoletja brez moči, da bi ga zaustavila.
Organizacijo je pohvalil nekdanji generalni tajnik Združenih narodov Ganec Kofi Annan zaradi združevanja Afričanov. Kljub temu so kritike nakazovale, da je Organizacija afriške enotnosti v 39 letih svojega obstoja naredila le malo za zaščito pravic in svoboščin afričanov pred njihovimi političnimi voditelji, pogosto označenimi kot diktatorji.
Seznam generalnih tajnikov Organizacije afriške enotnosti[uredi | uredi kodo]
Seznam predsednikov Organizacije afriške enotnosti[uredi | uredi kodo]
Srečanja Organizacije afriške enotnosti[uredi | uredi kodo]
- Adis Abeba (Etiopija): 22. - 25. maj 1961,
- Kairo(Egipt): 17. - 21. julij 1964,
- Akra (Gana): 21. - 26. oktober 1965,
- Adis Abeba (Etiopija): 5. - 9. november 1966,
- Kinšasa (Demokratična republika Kongo, nekdanji Zaire): 11. - 14. september 1967,
- Alžir (Alžirija): 13. - 16. september 1968,
- Adis Abeba (Etiopija): 6. - 10. september 1969,
- Adis Abeba (Etiopija): 1. - 3. september 1970,
- Adis Abeba (Etiopija): 21. - 23. junij 1971,
- Rabat (Maroko): 12. - 15. junij 1972,
- Adis Abeba (Etiopija): 27. - 28. maj 1973,
- Kampala (Uganda): 28. julij - 1. avgust 1975,
- Port Louis (Mauritius): 2. - 6. julij 1976,
- Libreville (Gabon): 2. - 5. julij 1977,
- Kartum (Sudan): 18. - 22. julij 1978,
- Monrovia (Liberija): 17. - 20. julij 1979,
- Freetown (Sierra Leone): 1. - 4. julij 1980,
- Nairobi (Kenija): 24. - 27. junij 1981,
- Adis Abeba (Etiopija): 6. - 12. junij 1983,
- Adis Abeba (Etiopija): 12. - 15. november 1984,
- Adis Abeba (Etiopija): 18. - 20. julij 1985,
- Adis Abeba (Etiopija): 28. - 30. julij 1986,
- Adis Abeba (Etiopija): 27. - 29. julij 1987,
- Adis Abeba (Etiopija), izredno srečanje: oktober 1987,
- Adis Abeba (Etiopija): 25. - 28. maj 1988,
- Adis Abeba (Etiopija): 24. - 26. julij 1989,
- Adis Abeba (Etiopija): 9. - 11. julij 1990,
- Abuja (Nigerija): 3. - 5. julij 1991,
- Dakar (Senegal): 29. junij - 1. julij 1992,
- Kairo (Egipt): 28. - 30. junij 1993,
- Tunis (Tunizija): 13. - 15. junij 1994,
- Adis Abeba (Etiopija): 26. - 28. junij 1995,
- Yaounde (Kamerun): 8. - 10. junij 1996,
- Harare (Zimbabve): 2. - 4. junij 1997,
- Ouagadougou (Burkina Faso): 8. - 10. junij 1998,
- Alžir (Alžirija): 12. - 14. julij 1999,
- Sirt (Libija), izredno srečanje: 6. - 9. september 1999,
- Lome (Togo): 10. - 12. julij 2000,
- Lusaka (Zambija): 9. - 11. julij 2001, zadnje srečanje.
Članice Organizacije afriške enotnosti z datumom pristopa (53 držav)[uredi | uredi kodo]
- 25. maj 1963:
- Alžirija, Burundi, Kamerun, Srednjeafriška republika, Čad, Kongo (Brazzaville), Kongo (Léopoldville).[1] Dahomej,[2] Egipt, Etiopija, Gabon, Gana, Gvineja, Slonokoščena obala,[3] Liberija, Libija, Madagaskar,[4] Mali, Mavretanija, Maroko,[5] Niger, Nigerija, Ruanda, Senegal, Siera Leone, Somalija, Sudan, Tanganjika,[6] Togo, Tunizija, Uganda, Zgornja Volta,[7] Zanzibar[6]
- 13. december 1963:
- Kenija
- 13. julij 1964:
- Malavi
- 16. december 1964:
- Zambija
- oktober 1965:
- Gambija
- 31. oktober 1966:
- Bocvana, Lesoto
- avgust 1968:
- Mavricijus
- 24. september 1968:
- Svazi
- 12. oktober 1968:
- Ekvatorialna Gvineja
- 19. november 1973:
- Gvineja-Bissau
- 11. februar 1975:
- Angola
- 18. julij 1975:
- Zelenortski otoki, Komori, Mozambik, São Tomé in Príncipe
- 29. junij 1976:
- Sejšeli
- 27. junij 1977:
- Džibuti
- junij 1980:
- Zimbabve
- 22. februar 1982:
- Demokratična arabska republika Sahara (Zahodna Sahara)
- junij 1990:
- Namibija
- 24. maj 1993:
- Eritreja
- 6. junij 1994:
- Republika Južna Afrika
Opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1966-71 od 1997 Kongo (Kinšasa); 1971-97 Zaire.
- ↑ od 1975 Benin.
- ↑ od 1985 Côte d'Ivoire.
- ↑ suspendiran od decembra 2001.
- ↑ se umaknil z 12. novembrom 1984.
- ↑ 6,0 6,1 Tanganjika in Zanzibar združena 26. aprila 1964 v Združeno republiko Tanganjika in Zanzibar, 1. novembra 1964 preimenovana v Tanzanijo.
- ↑ od 1984 Burkina Faso.
Reference[uredi | uredi kodo]
- "OAU After Twenty Years"; Pub. Praeger; ISBN 0-03-062473-8; (maj 1984)
- "Africa's First Peacekeeping Operation: The OAU in Chad, 1981-1982" by Terry M. Mays, Pub. Praeger; ISBN 0-275-97606-8; (april 2002)
- "African Exodus: Refugee Crisis, Human Rights, & the 1969 OAU Convention" by Chaloka Beyani, Chris Stringer, Pub. Lawyers Committee for Human Rights; ISBN 0-934143-73-0; (julij 1995)
- Poročilo o Ruandski genocid 2000.