Kampala

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kampala
Panoramski posnetek
Kampala is located in Uganda
Kampala
Kampala
Kampala na zemljevidu Ugande
Koordinati: 00°18′49″N 32°34′52″E / 0.31361°N 32.58111°E / 0.31361; 32.58111
Država Zastava Ugande Uganda
Upravljanje
 • Župan Erias Lukwago
 • Izvršni direktor Jennifer Musisi Semakula[1]
Površina
 • Skupno 197 km2
 • Kopno 180,2 km2
 • Voda 16,8 km2
Nadmorska višina 1.190 m
Prebivalstvo (ocena 2012)
 • Skupno 1.723.300
 • Gostota 8.700 preb./km2
Časovni pas EAT (UTC+3)
Spletna stran www.kcca.go.ug

Kampala je glavno mesto Ugande in z okrog 1,7 milijona prebivalcev največje mesto v tej srednjeafriški državi. Širše metropolitansko območje obsega še urbanizirane dele sosednjih provinc Wakiso in Mukono.[2] Mesto je samostojna upravna enota v administrativni delitvi države in ne spada pod nobeno okrožje.[1] Je politično središče Ugande, prav tako pa tudi pomembno industrijsko ter transportno središče, ki leži sredi rodovitnega kmetijskega območja na jugu države, na gričih nekaj kilometrov severno od jezera Ukerewe (Viktorijinega jezera).[3] Tradicionalno je veljalo, da je mesto zgrajeno na sedmerih gričih, vendar se zdaj razprostira že na širšem ozemlju. Večina prebivalstva živi na robu revščine v barakarskih naseljih v nižjih, poplavnih predelih.[4]

Regionalni pomen Kampale je razviden iz dejstva, da je gostila prvi papeški obisk Afrike (papež Pavel VI. leta 1969) in zasedanje Organizacije afriške enotnosti leta 1975, na katerem je bil za predsednika izvoljen Idi Amin. Po koncu njegove brutalne vladavine leta 1979 je bilo mesto središče krvavega državljanskega konflikta, do konca katerega je bilo skoraj povsem porušeno in zapuščeno. Od konca 1980. let infrastrukturo intenzivno obnavljajo s pomočjo Svetovne banke, Evropske skupnosti in drugih donatorjev.[5] Je tudi sedež Univerze Makerere, največje visokošolske ustanove v regiji.[4]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Na območju, kjer zdaj stoji Kampala, je bil v 19. stoletju sedež vladarja kraljevine Buganda. V sedanji obliki je bila ustanovljena 1890, ko ga je za sedež kolonialne uprave izbral Frederick Lugard po pooblastilu Imperialne britanske vzhodnoafriške družbe (Imperial British East Africa Company, IBEAC) in tam postavil utrdbo za vzpostavitev nadzora nad povirjem Nila. Ime je dobila po frazi »kasozi k’ mpala«, dobesedno »hrib impale«, kar se nanaša na številčno populacijo te vrste antilope, ki je uspevala tam.[4]

Winston Churchill z bugandskim kraljem Daudijem med obiskom Kampale leta 1907

Leta 1900 so Britanci tudi formalno prevzeli oblast in imenovali kolonialnega upravitelja, ki se je naselil v Kampali. Do 1906 je število prebivalcev naraslo že na 30.000, večinoma azijskih delavcev, ki so pred tem gradili železniško povezavo s Kenijo, v kasnejših desetletjih pa so prevzeli nadzor nad mestnim gospodarstvom. Zaradi prenaseljenosti so se Britanci odločili preseliti upravo na bolj miren kraj, v Entebbe na obali Viktorijinega jezera nekaj deset kilometrov stran, razvoj Kampale pa se je kljub temu nadaljeval z nezmanjšano hitrostjo. Poselitev je sledila tipičnemu vzorcu rasnega razlikovanja, z Evropejci na vrhu gričev in Azijci na nižjih delih pobočij, Afričani pa v mestu, z izjemo predmestja Katwe, sploh niso smeli živeti in so se vozili na delo iz okoliških vasi.[5]

Leta 1949 je mesto z že skoraj 60.000 prebivalci dobilo status občine. V 1950. letih se je pričela spreminjati rasna struktura, saj je Kampala z ustanovitvijo afriških predelov na vzhodu dobila tudi črnske prebivalce. Desetletje so zaznamovale težnje po emancipaciji in postopen umik Britancev, tako da je leta 1959 zaprisegel prvi črnski župan. Po osamosvojitvi Ugande leta 1962 je Kampala spet postala glavno mesto in sedež oblasti; do leta 1968 je število prebivalcev naraslo že na 330.000 in v njeno administrativno območje je bilo vključenih več okoliških vasi. Leta 1971 pa je prišel na oblast diktator Idi Amin, ki je pričel s kampanjo »afrikanizacije« in iz mesta izgnal 100.000 Azijcev. Krvava medetnična obračunavanja, ki so zaznamovala njegovo vladavino, so po drugi strani povzročila priliv beguncev s podeželja v razmeroma varno okolje mesta.[5]

Tudi po Aminovem strmoglavljenju leta 1979 in vrnitvi Miltona Oboteja se razmere za prebivalstvo niso izboljšale, saj je slednji pričel s kampanjo odstranitve Aminovih podpornikov ter drugih uporniških skupin. Iz Kampale je bilo v vojaška taborišča pregnanih 750.000 prebivalcev.[6] Ko je mesto leta 1986 zavzelo Narodno odporniško gibanje, je bilo skoraj prazno. Vse od takrat ga Ugandci postopno obnavljajo.[5]

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Ena od grobnic Kasubi

Kolonialni arhitekturni vpliv ni posebej opazen; na griču Mengo je še ohranjenih nekaj kraljevih upravnih poslopij iz obdobja pred britansko vladavino, kot sta sedež parlamenta in sodišča.[4] Največja znamenitost je kompleks kraljevih grobnic Kasubi iz konca 19. stoletja, kjer so pokopani kabake (vladarji) kraljestva Buganda. Iz rastlinskih materialov zgrajena poslopja so pomemben arhitekturni dosežek in predstavljajo tudi trajen izraz kulturne identitete, na podlagi česar je kompleks uvrščen na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine. Največja od grobnic je bila leta 2010 uničena v požaru.[7]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 "Kampala Executive Director Takes Office". New Vision. 19.4.2011. Pridobljeno dne 12.2.2015. 
  2. ^ 2012 statistical abstract. Uganda bureau of statistics. junij 2012. http://www.ubos.org/onlinefiles/uploads/ubos/pdf%20documents/2012StatisticalAbstract.pdf. Pridobljeno 12.2.2015. 
  3. ^ "Kampala". Britannica Online. Pridobljeno dne 12.2.2015. 
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 Sahle, Temneet. "Kampala, Uganda (1890- )". BlackPast.org. Pridobljeno dne 12.2.2015. 
  5. ^ 5,0 5,1 5,2 5,3 Kiyaga-Mulidwa, David (2013). "Kampala". V Shillington, Kevin. Encyclopedia of African History. Routledge. str. 731–733. ISBN 9781135456702. 
  6. ^ "A country study: Uganda". Country Studies. Kongresna knjižnica. 1990. 
  7. ^ "Tombs of Buganda". World Heritage List. UNESCO. Pridobljeno dne 13.2.2015. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]