Čad

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Republika Čad
République du Tchad
جمهورية تشاد
Jumhūriyyat Tšād
Zastava Čada
Zastava
Coat of arms Čada
Coat of arms
Geslo: »Unité, Travail, Progrès«  (francosko)
»Enotnost, delo, napredek«
Himna: La Tchadienne
Lega Čada
Glavno mestoN'Djamena
12°06′N, 15°02′E
Uradni jezikifrancoščina, arabščina
Demonim(i)Čadovec, Čadovka
VladaRepublika
• predsednik:
Mahamat Déby
Succès Masra
Neodvisnost 
• datum
11. avgust 1960
Površina
• skupaj
1284000 km2[1] (20.)
• voda (%)
1,9
Prebivalstvo
• ocena 2023
18.523.165[2] (66.)
• gostota
8,6/km2
BDP (ocena 2005)
• skupaj (PKM)
15,260 milijard USD (128.)
• na preb. (PKM)
1519 USD (163.)
HDI (2021)Upad 0,394[3]
nizek · 190.
ValutaSrednjeafriški CFA frank (XAF)
Časovni pasUTC +1 (WAT)
• poletni
UTC +1 (ne upoštevajo)
Klicna koda+235
Internetna domena.td

Čad (francosko Tchad [tʃa(d)], arabsko تشاد, Tšād [tʃaːd]; uradno Republika Čad) je celinska država v Srednji Afriki.

Na severu meji na Libijo, na vzhodu na Sudan, na jugu na Srednjeafriško republiko, na jugozahodu na Kamerun in Nigerijo in na zahodu na Niger. Zaradi oddaljenosti od morja in pretežno puščavskega podnebja ga občasno imenujejo »Mrtvo srce Afrike«[4].

Čad se deli v tri glavne geografske regije: puščavsko območje na severu, sušen sahelski pas v sredini in savanski pas na jugu. Jezero Čad, po katerem se imenuje država, je največje mokrišče v Čadu in drugo največje v Afriki. Najvišji vrh Čada je Emi Koussi v Sahari, daleč največje mesto pa prestolnica N'Djamena.

V Čadu živi več kot 200 različnih etničnih in jezikovnih skupin. Uradna jezika sta francoščina in arabščina. Najbolj razširjena religija je islam.

Religija[uredi | uredi kodo]

Religija v Čadu (Pew Research Center)[5][6]
religija odstotek
islam
  
57%
krščanstvo
  
39%
nobena
  
2%
tradicionalna
  
1%
druge
  
1%

Čad je versko raznolika država. Različne ocene, vključno z oceno Raziskovalnega središča Pew iz leta 2010, so pokazale, da je bilo 52–58 % prebivalstva muslimanov, medtem ko je bilo 39–44 % kristjanov.[7] 22 % je bilo katoličanov in 17 % protestantov.[8][9] Med muslimani jih je 48 % trdilo, da so suniti, 21 % šiiti, 4 % ahmadi in 23 % nekonfesionalni muslimani.[10] Majhen delež prebivalstva še naprej sledi avtohtonim religijam. Animizem vključuje različne verske smeri, ki so zelo specifične. Islam se izraža na različne načine; na primer, 55 % muslimanskih Čadovcev pripada sufijskim redom.[10] Krščanstvo je prispelo v Čad s francoskimi in ameriškimi misijonarji; tako kot pri čadskem islamu, sinkretizira elemente predkrščanskih verskih prepričanj.[11] Muslimani so večinoma osredotočeni v severnem in vzhodnem delu Čada, animisti in kristjani pa živijo predvsem v južnem delu in v Guéri.[12] Ustava predvideva sekularno državo in zagotavlja versko svobodo; različne verske skupnosti praviloma sobivajo brez težav.[13]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Le TCHAD en bref« (v francoščini). INSEED. 22. julij 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. decembra 2015. Pridobljeno 18. decembra 2015.
  2. »Chad«. Svetovni podatkovnik (2024 izd.). Centralna obveščevalna agencija. Pridobljeno 22. junija 2023.
  3. »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 30. septembra 2022.
  4. »A tale of riches safeguarded from rags in 'Dead Heart of Africa'«. The Irish Times (v angleščini). Pridobljeno 27. avgusta 2022.
  5. CIA, "Chad", 2009
  6. Pew Research Center's Religion & Public Life Project: Chad Arhivirano 2013-12-16 na Wayback Machine.. Pew Research Center. 2010.
  7. »Enquête Démographique et de Santé 1996–1997« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022.
  8. »Table: Christian Population as Percentages of Total Population by Country«. Pew Research Center. 19. december 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. maja 2017. Pridobljeno 16. aprila 2018.
  9. »Table: Muslim Population by Country«. Pew Research Center. 27. januar 2011. Pridobljeno 16. aprila 2018.
  10. 10,0 10,1 »The World's Muslims: Unity and Diversity« (PDF). Pew Forum on Religious & Public life. 9. avgust 2012. str. 128–129. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. oktobra 2012. Pridobljeno 2. junija 2014.
  11. S. Collelo, Chad
  12. "Chad". Encyclopædia Britannica. (2000)
  13. "Chad". International Religious Freedom Report 2006. 15 September 2006. Bureau of Democracy, Human Rights, and Labor, U.S. Department of State.