Celinska država

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Celinske države: 42 držav brez obale (zelena), dve dvojno celinski državi[a] (vijolična)

Celinska država ali zaledna država oz. država brez izhoda na morje je država, ki nima ozemlja, povezanega z oceanom ali morjem ali katere obale ležijo na endoreičnih kotlinah. Trenutno obstaja 44 celinskih držav in 5 delno priznanih celinskih držav. Kazahstan je največja država na svetu brez izhoda na morje.[1]

Leta 1990 je bilo na svetu le 30 držav brez izhoda na morje. Razpada Sovjetske zveze in Češkoslovaške; razpad Jugoslavije; referendumi o neodvisnosti Južne Osetije, Eritreje, Črne gore, Južnega Sudana in Luganske ljudske republike; ter enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova je ustvarila 15 novih celinskih držav in 5 delno priznanih celinskih držav, medtem ko je nekdanja celinska država Češkoslovaška prenehala obstajati 1. januarja 1993.

Na splošno celinskost za državo pomeni nekatere politične in gospodarske ovire, ki bi se jim izognili v primeru, ko bi država imela dostop do morja ali mednarodnih voda. Zaradi tega so si tako veliki kot majhni narodi skozi zgodovino prizadevali za dostop do odprtih voda, tudi z velikimi trošenji bogastva, prelivanjem krvi in ter z uporabo političnega kapitala.

Negativni vplivi odsotnosti dostopa do morja oziroma mednarodnih voda na gospodarstvo se lahko ublažijo ali poslabšajo, odvisno od stopnje gospodarskega razvoja države, okoliških trgovskih poti in stopnje svobode trgovine, jezikovnih ovir in drugih vidikov. Nekatere celinske države v Evropi so bogate, kot npr. Andora, Avstrija, Lihtenštajn, Luksemburg, San Marino, Švica in Vatikan, ki vse, razen Luksemburga, ustanovnega člana Nata, pogosto uporabljajo nevtralnost pri globalnih političnih vprašanjih. Vendar pa so Združeni narodi 32 od 44 celinskih držav, vključno z vsemi celinskimi državami v Afriki, Aziji in Južni Ameriki, uvrstili med države v razvoju brez izhoda (LLDC).[2] Devet od dvanajstih držav z najnižjimi indeksi človekovega razvoja (HDI) nima izhoda na morje.[3] Nekatere mednarodne pobude so namenjene zmanjševanju neenakosti med državami, ki je posledica takšnih vprašanj; primer je cilj Združenih narodov za trajnostni razvoj 10, katerega cilj je znatno zmanjšati neenakost do leta 2030.[4]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Država je dvojno celinska, ko je obkrožena z državami, ki so tudi same celinske

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Largest LLC". United Nations Conference on Trade and Development.
  2. Paudel, R. C. (2012). "Landlockedness and Economic Growth: New Evidence" (PDF). Growth and Export Performance of Developing Countries: Is Landlockedness Destiny?. Canberra, Australia: Australian National University. str. 13–72.
  3. Faye, M. L.; McArthur, J. W.; Sachs, J. D.; Snow, T. (2004). "The Challenges Facing Landlocked Developing Countries". Journal of Human Development. 5 (1): 31–68 [pp. 31–32]. doi:10.1080/14649880310001660201.
  4. "Goal 10 targets". UNDP (angleščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2020-11-27. Pridobljeno dne 23.9.2020.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]