Kratica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Kratíca je ustaljena okrajšava večbesednih imen, običajno (vendar ne nujno) iz začetnih črk. Pišemo jo brez pik, torej ZDA in ne Z.D.A.

Posebna kategorija kratic so črkovalne kratice, ki jih v nasprotju z drugimi kraticami ne beremo kot besede, temveč črkujemo.

Kratke kratice imajo seveda več pomenov, zato jih običajno v nekem sobesedilu napovemo oz. zapišemo, da ne prihaja do dvoumnosti.

Zgledi kratic: m, km, Ac, SI, DK, IMV, ZDA, FEN, PMSM, ASCII, WYSIWYG.

Kratica: samostalnik, nastal iz začetnih delov večbesednega poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Kratice in okrajšave so sestavljene iz:

  • samih malih črk
  • samih velikih črk
  • iz malih in velikih črk.

Kratice, formule in simboli so večinoma samostalniki moškega spola (TAM, SIT, UNESCO), ženskega spola pa so kratice na nenaglašeni -a, npr. EFTA, INA, NAMA, in redke druge, npr. SAZU (ta pa je tudi moškega spola). Le redko katera kratica ima množinsko vrednost (ZDA).

Ta nastajajo tako, da besede ali stalne besedne zveze okrnimo, navadno prav do začetnih črk, npr. meter > m, tempus > t, jug > J, Slovenska akademija znanosti in umetnosti > S, A, Z, U. Tako dobljene krne iz besednih zvez nato strnemo v kratico (S, A, Z, U > SAZU) ali v formulo, npr. H2O (vodikov oksid), NaCl (natrijev klorid); če pa je krn en sam, ga navadno uporabljamo le kot simbol, ne kot kratico, npr. Na (natrij), H (vodik), t (čas), cm (centimeter).

Prvotne krne v kraticah načeloma pišemo z velikimi črkami, izjemoma tudi mešano: TAM, SAZU, BiH. Kratice beremo ali kakor druge besede, npr. TAM [tám], ali pa črkovalno, npr. PTT [p[t[t\], SP [espé], samo izjemoma s tujimi imeni črk, npr. BBC [bibisí], vendar USA [uesá].

Za kraticami, formulami in simboli ne pišemo krajšavnih pik. Dvo- in več zložne črkovalno brane (govorjene) kratice se naglašujejo samo na koncu: SP [espé], RK [erká], RTV [ertevé]. Nečrkovalno brane (in govorjene) kratice s pogostno rabo prehajajo med navadno pisano besedje in se potem tako tudi pišejo: sit, Unesco, Tam.

Sklanjanje[uredi | uredi kodo]

V Načrtu pravil za novi slovenski pravopis je predvideno sklanjanje z glasovnimi končnicami po prvi moški ali ženski sklanjatvi in sklanjanje po tretji ženski sklanjatvi za končnice, ki so ohranile spol podstavne zveze. Zapis končnic in podaljšav je z vezajem in malimi črkami ali brez vezaja in z velikimi črkami. Dopuščena je možnost za obravnavo zadnjega samoglasnika kot končnice; zapis z velikimi črkami je v tem primeru označen z »redkeje«.

Končnice in podaljšave osnove z velikimi črkami pisanih imen pišemo z malo (za vezajem) ali z veliko: AVNOJ AVNOJ-a ali AVNOJA, TAM TAM-a ali TAMA, SKOJ SKOJ-a ali SKOJA; pri črkovalnem branju pišemo del oblike, ki ni enak imenovalniku, z malo za vezajem: AFZ AFŽ-ja, BBC BBC-ja, ZSSR ZSSR-a.

Kadar se kot sklonilo obravnava zadnji samoglasnik kratičnega imena, se beseda (če je lastno ime) v sklonu, ki glasovno ni enak imenovalniku, navadno piše le z veliko začetnico, npr. rod. Unesca, Unrre. Redkeje se tudi taka končnica piše z veliko: INA INE INI, UNESCO UNESCA UNESCU.

Sklapljanje[uredi | uredi kodo]

Sestavine besednozvezne podstave združimo, npr. dva in trideset > dvaintrideset; se ve, da > seveda. Pri t. i. kraticah besede podstave pred sklapljanjem primerno krnimo, npr. Teritorialna obramba – T, O, Tovarna motorjev Sežana > TO, MO, S, narodnoosvobodilni boj > N, O, B, nato pa jih združimo v navadno besedo: TÓMOS/Tómos, NÓB ali enobé (zadnje iz črkovalnega [enóbé]).

Zapis črkovalnih kratic je manj navaden (prim. enobe). Samostalniški sklopi se uvrščajo v določen spol in sklanjatev, črkovni npr. načeloma v prvo moško, razen če se končujejo na samoglasnik -a: TOMOS, NAMA.

Stični vezaj pišemo med kratičnim imenom, pisanim z velikimi črkami, in končnico (lahko tudi s podaljškom osnove), pisano z malimi: TAM, TAM-a, Nob, v NOB-u ali NOB-ju (glede na to, ali se bere [nobu], kar je redkeje, ali [enobeju]).

Najdaljše kratice[uredi | uredi kodo]

Najdaljša kratica na svetu je po delu Acronyms, Initialisms and Abbreviations Dictionary iz leta 1965: ADCOMSUBORDCOMPHIBSPAC, vojaški izraz Vojne mornarice ZDA, ki označuje Administrativno poveljstvo podpoveljstva amfibicijskih enot v Tihomorski floti (izvorno angleško Administrative Command, Amphibious Forces, Pacific Fleet Subordinate Command).

Najdaljša črkovalna kratica na svetu je po Guinessovi knjigi rekordov: NIIOMTPLABOPARMBETZHELBETRABSBOMONIMONKONOTDTEKHSTROMONT (Нииомтплабопармбетзелбетрабсбомонимонконотдтехстромонт). Kratica ima 56 črk (54 v cirilici), navedena je v slovarju Zgoščeni slovar sovjetskega izrazoslovja (Concise Dictionary of Soviet Terminology), in pomeni »Laboratorij za zapiranje, ojačevanje, betonska in železobetonska dela za kompozitno-monolitne in monolitne konstrukcije Oddelka za tehnologijo gradbeno-sestavljalnih del Znanstvenega raziskovalnega inštituta Organizacije za gradbeno mehanizacijo in tehnično pomoč Akademije za gradbeništvo in arhitekturo ZSSR«.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Saška Štumberger. Kratice v Načrtu pravil za novi slovenski pravopis 1981 in v Slovenskem pravopisu 2001. Simpozij Obdobja, 35. 2016. 439-446.
  • Slovenski pravopis.


Kratice | Dvočrkovne kratice | Dvočrkovne kombinacije | Tričrkovne kratice (A-D, E-H, I-L, M-P, Q-T, U-X, Y-Ž) | Vojaške kratice | Seznam kratic