Kratica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Kratíca je ustaljena okrajšava večbesednih imen, običajno iz začetnih črk. Pišemo jo brez krajšavnih pik, torej ZDA in ne Z.D.A. Skupaj s formulami, okrajšavami in simboli sodi med krajšave.

Posebna kategorija so črkovalne kratice, ki jih v nasprotju z ostalimi ne beremo kot besede, temveč črkujemo.

Krajše kratice imajo pogosto več pomenov, zato jih v sobesedilu običajno napovemo oz. zapišemo, da ne prihaja do dvoumnosti.

Zgledi kratic: SI, AGRFT, IMV, ZDA, BiH, FEN, PMSM, ASCII, WYSIWYG.

Kratica: samostalnik, nastal iz začetnih delov večbesednega poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Kratice, formule in simboli so večinoma samostalniki moškega spola (TAM, SIT, UNESCO), ženskega spola pa so kratice na nenaglašeni -a, npr. EFTA, INA, NAMA, in redke druge, npr. SAZU (ki je tudi moškega spola). Le redko katera kratica ima množinsko vrednost (ZDA).

Prvotne krne v kraticah načeloma pišemo z velikimi črkami, izjemoma pa tudi mešano: TAM, SAZU, BiH. V primeru likovne stilizacije je prav tako dovoljen zapis z malimi črkami: rtv. Kratice lahko beremo kot druge besede, npr. TAM [tám], ali pa črkovalno, npr. PTT [p[t[t\], SP [espé], s tujimi imeni črk pa le izjemoma, npr. BBC [bibisí]. Mogoč, a precej redkejši, je zapis črkovalne kratice, kot jo beremo oz. izgovarjamo: NÓB kot »enobé«.

Dvo- in več zložne črkovalno brane oz. govorjene kratice se naglašujejo samo na koncu: SP [espé], RK [erká], RTV [ertevé]. Nečrkovalno brane oz. govorjene s pogostno rabo prehajajo med navadno pisano besedje in se potem tako tudi pišejo: sit, Unesco, Tam.

Črkovalnih kratic na koncu vrstice ne delimo, kot bi to počeli z ostalimi besedami.

Sklapljanje[uredi | uredi kodo]

Kratica nastane tako, da besede ali stalne besedne zveze okrnimo, ponavadni prav do začetnih črk, npr. Slovenska akademija znanosti in umetnosti > S, A, Z, U. Krne nato združimo v kratico (S, A, Z, U > SAZU). Na enak način nastanejo tudi formule – NaCl (natrijev klorid), in če je krn en sam, simboli – Na (natrij), cm (centimeter). Primer kratice, ki ni nastala le iz začetnic, je TOMOS (Tovarna motorjev Sežana). Nekatere zveze kratic se pišejo tudi narazen, npr. MO RS (Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije).

Sklanjanje[uredi | uredi kodo]

V Načrtu pravil za novi slovenski pravopis je predvideno sklanjanje z glasovnimi končnicami po prvi moški ali ženski sklanjatvi in sklanjanje po tretji ženski sklanjatvi za končnice, ki so ohranile spol podstavne zveze. Zapis končnic in podaljšav je z obojestičnim vezajem in malimi črkami ali brez vezaja in z velikimi črkami. Dopuščena je možnost za obravnavo zadnjega samoglasnika kot končnice; zapis z velikimi črkami je v tem primeru označen z »redkeje«.

Končnice in podaljšave osnove z velikimi črkami pisanih imen pišemo z malo (za vezajem) ali z veliko začetnico: AVNOJ AVNOJ-a ali AVNOJA, TAM TAM-a ali TAMA, SKOJ SKOJ-a ali SKOJA; pri črkovalnem kraticah pišemo del oblike, ki ni enak imenovalniku, z malimi črkami za vezajem: AFZ AFŽ-ja, BBC BBC-ja, ZSSR ZSSR-a.

Kadar se kot sklonilo obravnava zadnji samoglasnik kratičnega imena, se beseda (če je lastno ime) v sklonu, ki glasovno ni enak imenovalniku, navadno piše le z veliko začetnico, npr. rod. Unesca, Unrre. Redkeje se tudi taka končnica piše z veliko: INA – INE – INI, UNESCO – UNESCA – UNESCU.

Najdaljše kratice[uredi | uredi kodo]

Najdaljša kratica na svetu je po delu Acronyms, Initialisms and Abbreviations Dictionary iz leta 1965 ADCOMSUBORDCOMPHIBSPAC, vojaški izraz Vojne mornarice ZDA, ki označuje Administrativno poveljstvo podpoveljstva amfibicijskih enot v Tihomorski floti (izvorno angleško Administrative Command, Amphibious Forces, Pacific Fleet Subordinate Command).

Najdaljša črkovalna kratica na svetu je po Guinessovi knjigi rekordov: NIIOMTPLABOPARMBETZHELBETRABSBOMONIMONKONOTDTEKHSTROMONT (Нииомтплабопармбетзелбетрабсбомонимонконотдтехстромонт). Kratica ima 56 črk (54 v cirilici), navedena je v slovarju Zgoščeni slovar sovjetskega izrazoslovja (Concise Dictionary of Soviet Terminology), in pomeni »Laboratorij za zapiranje, ojačevanje, betonska in železobetonska dela za kompozitno-monolitne in monolitne konstrukcije Oddelka za tehnologijo gradbeno-sestavljalnih del Znanstvenega raziskovalnega inštituta Organizacije za gradbeno mehanizacijo in tehnično pomoč Akademije za gradbeništvo in arhitekturo ZSSR«.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Saška Štumberger. Kratice v Načrtu pravil za novi slovenski pravopis 1981 in v Slovenskem pravopisu 2001. Simpozij Obdobja, 35. 2016. 439–446.
  • Slovenski pravopis.


Kratice | Dvočrkovne kratice | Dvočrkovne kombinacije | Tričrkovne kratice (A-D, E-H, I-L, M-P, Q-T, U-X, Y-Ž) | Vojaške kratice | Seznam kratic