Pojdi na vsebino

Beli Nil

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Beli Nil
Victorijin Nil, Albertov Nil, gorski Nile
Jekleni most Bailey se razteza čez Beli Nil v Jubi v Južnem Sudanu
Lokacija
DržavaSudan, Južni Sudan, Ruanda, Tanzanija, Uganda, Demokratična republika Kongo, Etiopija, Burundi
MestaJinja, Uganda, Juba, Južni Sudan, Kartum, Sudan
Fizične lastnosti
IzvirBeli Nil
 ⁃ lokacijaBurundi[1] ali Ruanda[2]
 ⁃ koordinati2°16′56″S 29°19′52″E / 2.28222°S 29.33111°E / -2.28222; 29.33111
Dolžina3700 km
Površina porečja1.800.000 km²
Pretok 
 ⁃ povprečje878 m³/s
Značilnosti porečja
Pritoki 
 ⁃ leviAlbertov Nil, Bahr el Ghazal
 ⁃ desniAswa, Sobat
Lokacija Belega Nila v Sudanu, Južnem Sudanu in Ugandi (bela barva)

Beli Nil (arabsko النيل الأبيض, latinizirano: an-nīl al-'abyaḍ) je reka v Afriki, manjši od dveh glavnih pritokov Nila, večji je Modri Nil.[3] Ime bel izvira iz glinene usedline, ki jo nosi voda, ki spremeni vodo v bledo barvo.[4]

V strogem pomenu se Beli Nil nanaša na reko, ki je nastala pri jezeru No, ob sotočju rek Bahr al Jabal in Bahr el Ghazal. V širšem smislu se Beli Nil nanaša na vse odseke rek, ki tečejo od Viktorijinega jezera do združitve z Modrim Nilom: 'Viktorijski Nil' od Viktorijinega jezera preko jezera Kyoga, do Albertovega jezera, nato 'Albertov Nil' do meje z Južnim Sudanom, nato pa 'gorski Nili ali Bahr-al-Jabal navzdol do jezera No.[5] Beli Nil lahko včasih vključuje povirje Viktorijinega jezera, od katerih je najbolj oddaljeno 3700 km od Modrega Nila.[6]

Iskanje izvira Nila s strani Evropejcev v 19. stoletju je bilo osredotočeno predvsem na Beli Nil, ki je izginil v globinah tistega, kar je bilo takrat znano kot »Najtemnejša Afrika«.

Potek

[uredi | uredi kodo]

Povirje

[uredi | uredi kodo]
Slapovi Rusumo

Reka Kagera, ki se izliva v Viktorijino jezero blizu tanzanijskega mesta Bukoba, je najdaljša dovodna reka Viktorijinega jezera, čeprav se viri ne strinjajo, kateri je najdaljši pritok Kagere in s tem najbolj oddaljen izvir Nila.[7] Za izvir Nila se lahko šteje Ruvyironza, ki izvira v provinci Bururi v Burundiju[8] (blizu Bukirasaza), ali Nyabarongo, ki teče iz gozda Nyungwe v Ruandi.[9]

Ti dve dovodni reki se srečata blizu slapov Rusumo na meji med Ruando in Tanzanijo. Ti slapovi so znani po dogodku 28. in 29. aprila 1994, ko je 250.000 Ruandcev v 24 urah prečkalo most pri slapu Rusumo v Ngaro v Tanzaniji, kar je Visoki komisar Združenih narodov za begunce označil za »največji in najhitrejši eksodus beguncev v moderni časi«. Kagera je del meja med Ruando in Tanzanijo ter Tanzanijo in Ugando, preden se izlije v Viktorijino jezero.

V Ugandi

[uredi | uredi kodo]
Raftarji se obračajo v slapovih Bujagali blizu izliva Viktorijinega Nila

Beli Nil v Ugandi teče pod imenom Viktorijin Nil od Viktorijinega jezera preko jezera Kyoga do Albertovega jezera, nato pa kot Albertov Nil od tam do meje z Južnim Sudanom.

Viktorijin Nil

[uredi | uredi kodo]
Viktorijin Nil, Uganda

Viktorijin Nil se začne pri izlivu Viktorijinega jezera v kraju Jinja v Ugandi, na severni obali jezera.[10] Dolvodno od elektrarne Nalubaale in elektrarne Kiira ob izlivu iz jezera teče reka čez slapove Bujagali (lokacija elektrarne Bujagali) približno 15 km dolvodno od Jinje. Reka nato teče proti severozahodu skozi Ugando do jezera Kyoga v središču države, od tod proti zahodu do Albertovega jezera.

Pri slapovih Karuma reka teče pod mostom Karuma (2°14′45,40″N 32°15′9,05″E) na jugovzhodnem vogalu narodnega parka Murchisonovi slapovi. Med večjim delom upora Gospodove odporniške vojske je bil most Karuma, zgrajen leta 1963 za pomoč bombažni industriji, ključna postaja na poti do Guluja, kjer so se vozila zbirala v konvojih, preden so jim zagotovili vojaško spremstvo za zadnjo vožnjo proti severu. Leta 2009 je ugandska vlada objavila načrte za izgradnjo 750-megavatne hidroelektrarne nekaj kilometrov severno od mostu, ki naj bi bil dokončan leta 2016.[11] Svetovna banka je odobrila financiranje manjše elektrarne z močjo 200 megavatov, vendar se je Uganda odločila za večji projekt, ki ga bodo Ugandčani po potrebi financirali sami.

Tik pred vstopom v Albertovo jezero se reka pri Murchisonovih slapovih stisne v prehod, širok le sedem metrov, ki označuje njen vstop v zahodno vejo vzhodnoafriškega tektonskega jarka. Reka se nato izlije v Albertovo jezero nasproti Modrega gorovja v Demokratični republiki Kongo.

Odsek reke od jezera Kyoga do Albertovega jezera se včasih imenuje Kyoga Nil.[12]

Albertov Nil

[uredi | uredi kodo]
Most na Albertovem Nilu

Reka, ki teče iz Albertovega jezera proti severu, se imenuje Albertov Nil. Ločuje podregijo Zahodnega Nila v Ugandi od ostale države. Most poteka čez Albert Nil blizu njegovega zaliva v okrožju Nebbi, in čez ta odsek ni bil zgrajen noben drug most. Trajekt povezuje ceste med Adjumanijem in Moyo, plovba po reki pa poteka sicer z majhnim čolnom ali kanujem.

V Južnem Sudanu in Sudanu

[uredi | uredi kodo]
Sotočje Modrega in Belega Nila v bližini Kartuma

Od točke, kjer reka vstopi v Južni Sudan iz Ugande, teče reka pod imenom gorski Nil. Od jezera No v Južnem Sudanu reka postane Beli Nil v najstrožjem pomenu besede in se tako nadaljuje proti severu v Sudan, kjer se konča pri sotočju z Modrim Nilom.

Gorski Nil

[uredi | uredi kodo]
Beli Nil v Ugandi

Od mesta Nimule v Južnem Sudanu, blizu meje z Ugando, postane reka znana kot gorski Nil ali Baḥr al-Jabal (tudi Baḥr el-Jebel, بحر الجبل), dobesedno gorska reka.[13] Južnosudanska država Centralni Ekvatorij, skozi katero teče reka, je bila znana kot Bahr al-Jabal do leta 2006.[14]

Južni odsek reke naleti na več brzic, preden doseže Sudansko nižino in obsežno močvirje Sud. Potuje do jezera No, kjer se združi z Bahr el Ghazal in tam tvori Beli Nil. Anagrantna reka, imenovana Bahr el Zeraf, priteče iz Bahr al-Jabala in teče skozi Sudd, da se na koncu pridruži Belemu Nilu. Gorski Nil se razliva skozi ozke soteske in čez vrsto brzic, ki vključuje brzice Fula (Fola).

Beli in Modri ​​Nil se združita v Kartumu, glavnem mestu Sudana

Pravi Beli Nil

[uredi | uredi kodo]

Za nekatere ljudi se Beli Nil začne pri sotočju gorskega Nila z Bahr el Ghazal pri jezeru No.

120 kilometrov Belega Nila, ki teče vzhodno od jezera No do izliva Sobata, je zelo ravninskih in vsebuje veliko močvirij in lagun.[15] Ko poplavlja, pritok reke Sobat nosi veliko količino usedlin, kar močno prispeva k bledi barvi Belega Nila. Od drugega mesta Južnega Sudana Malakal teče reka počasi, a brez močvirja v Sudan in proti severu do Kartuma. Dolvodno od Malakala leži Kodok, kraj incidenta v Fashodi leta 1898, ki je označil konec Boja za Afriko.

V Sudanu je reka dobila ime po sudanski državi Beli Nil, preden se združi z večjim Modrim Nilom v Kartumu in oblikuje reko Nil.

Celinske plovne poti

[uredi | uredi kodo]

Beli Nil je plovna pot od Albertovega jezera do Kartuma skozi jez Jebel Aulia, le med Jubo in Ugando je potrebna nadgradnja reke ali kanala, da bi bila plovna.

Del leta so reke plovne do Gambele v Etiopiji in Waua v Južnem Sudanu.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Nile Africa | Africa Nile | Nile Valley | Mystery Nile | Nile White | Egypt Nile | Ancient Capital Nile«. 10. januar 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. januarja 2007.
  2. ↑ »Team reaches Nile's 'true source'«. 31. marec 2006. Arhivirano iz spletišča dne 10. novembra 2013. Pridobljeno 22. aprila 2020 – prek news.bbc.co.uk.
  3. ↑ Elsanabary, Mohamed Helmy Mahmoud Moustafa (2012), Teleconnection, Modeling, Climate Anomalies Impact and Forecasting of Rainfall and Streamflow of the Upper Blue Nile River Basin, Canada: University of Alberta, doi:10.7939/R3377641M, hdl:10402/era.28151
  4. ↑ The New American Cyclopaedia: A Popular Dictionary of General Knowledge, Volume 12. 1867. str. 362. Arhivirano iz spletišča dne 30. marca 2023. Pridobljeno 30. marca 2023.
  5. ↑ Dumont, Henri J. (2009). The Nile: Origin, Environments, Limnology and Human Use. Springer Science & Business Media. str. 344–345. ISBN 9781402097263. Arhivirano iz spletišča dne 30. marca 2023. Pridobljeno 30. marca 2023.
  6. ↑ Penn, James R. (2001). Rivers of the World: A Social, Geographical, and Environmental Sourcebook. ABC-CLIO. str. 299. ISBN 9781576070420. Arhivirano iz spletišča dne 30. marca 2023. Pridobljeno 30. marca 2023.
  7. ↑ McLeay, cam (2. julij 2006). »The truth about the source of R. Nile«. New Vision. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. aprila 2011. Pridobljeno 4. aprila 2011.
  8. ↑ »Nile River«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. januarja 2007. Pridobljeno 5. februarja 2011.
  9. ↑ »Team reaches Nile's 'true source'«. BBC News. 31. marec 2006. Arhivirano iz spletišča dne 1. junija 2013. Pridobljeno 4. aprila 2011.
  10. ↑ vanden Bossche, J.-P.; Bernacsek, G. M. (1990). Source Book for the Inland Fishery Resources of Africa, Issue 18, Volume 1. Food and Agriculture Organization, United Nations. str. 291. ISBN 92-5-102983-0. Pridobljeno 4. januarja 2016.
  11. ↑ Holland, Hereward (8. maj 2009). »Uganda To Increase Capacity of Electricity Project«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 19. aprila 2014. Pridobljeno 18. aprila 2014.
  12. ↑ The Indian Journal of International Law: Official Organ of the Indian Society of International Law (v angleščini). M.K. Nawaz. 1980. str. 398. Arhivirano iz spletišča dne 5. oktobra 2017. Pridobljeno 5. oktobra 2017.
  13. ↑ Garstin, William Edmund; Cana, Frank Richardson (1911). »Nile« . Enciklopedija Britannica (v angleščini). Zv. 19 (11. izd.). str. 692–699.
  14. ↑ »Southern Sudan Bahr al-Jabal State changes name«. Sudan Tribune. 16. april 2006. Arhivirano iz spletišča dne 4. oktobra 2017. Pridobljeno 4. oktobra 2017.
  15. ↑ Shahin, Mamdouh (1985). Hydrology of the Nile Basin (v angleščini). Elsevier. str. 40. ISBN 9780444424334. Arhivirano iz spletišča dne 5. oktobra 2017. Pridobljeno 5. oktobra 2017.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Beli Nil.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beli_Nil&oldid=6371478«