Bombaž

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Bombáž so naravna vlakna. Dejansko so to semenske nitke semen rastline bombaževec (znanstveno latinsko ime Gossypium). Te nitke omogočajo, da veter semena prenaša na velikih razdaljah. Največkrat jih predejo v tanke niti, iz katerih se tkejo tkanine.

Nabiranje bombaža v Georgii.
Polje zrelega bombaža.

Sestavine[uredi | uredi kodo]

Pri predelavi bombaža se izgubi samo približno 10 % surove teže. Ko odstranijo vosek, beljakovine in ostale rastlinske ostanke, ostane naraven polimer celuloze. Posebna ureditev celuloze daje bombažu veliko odpornost proti trganju vlaken. Vsako vlakno je sestavljeno iz 20 – 30 plasti celuloze v spiralni zgradbi. Ko se kosmič bombaža odpre, se vlakna posušijo in prepletejo med seboj. To lastnost uporabljajo za predenje zelo tankih niti.

Nabiralni stroj med delom

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Bombaž uporabljajo za izdelavo oblek že tisočletja, predvsem v tropskih področjih.

Nekateri viri trdijo, da so Egipčani uporabljali bombaž že 12.000 let pred našim štetjem.

V Babilonu so bombaž imenovali belo zlato.

V mehiških votlinah so našli bombažne obleke, ki so stare približno 7.000 let.

Nabiranje bombaža v Teksasu.

Najstarejši zapis o bombažu je iz Indije. V Indiji gojijo bombaž že več kot 3.000 leto. Omenjen je v spisu Rigveda iz leta 1500 pr. n. št..

1000 let kasneje je zgodovinar Herodot o indijskem bombažu zapisal: Obstajajo divja drevesa, iz semen katerih pridelujejo bombaž, ki po kakovosti in lepoti presega volno. Bombaž uporabljajo za izdelavo oblačil. Indijska bombažna industrija je izgubila svoj blišč med industrijsko revolucijo. Leta 1764 so izumili Jeni, zgodnji predilni stroj z več vreteni. Ta in drugi stroji so omogočili ceneno predelavo v Veliki Britaniji.

Na jugu ZDA je bila pridelava bombaža dolgo vezana na delo sužnjev.

V 20. stoletju je bombaž dobil močnega tekmeca v industrijsko izdelanih vlaknih. Glavni tekmec so poliestrska vlakna, ki so jih v letih 2003/2004 predelali več kot bombaža.

Pridelava[uredi | uredi kodo]

10 največjih pridelovalk bombaža
(v milijon tonah)
Mesto Država 2009 2010 2011
1 Zastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska 6.377.00 5.970.000 6.588.959
2 Zastava Indije Indija 4.083.400 5.683.000 5.984.000
3 Zastava Združenih držav Amerike ZDA 2.653.520 3.941.700 3.412.550
4 Zastava Pakistan Pakistan 2.111.400 1.869.000 2.312.000
5 Zastava Brazilije Brazilija 956.189 973.449 1.673.337
6 Zastava Uzbekistana Uzbekistan 1.128.200 1.136.120 983.400
7 Zastava Turčije Turčija 638.250 816.705 954.600
8 Zastava Avstralije Avstralija 329.000 386.800 843.572
9 Zastava Turkmenistana Turkmenistan 220.100 330.000 330.000
10 Zastava Argentine Argentina 135.000 230.000 295.000
Svet 19.848.921 22.714.154 24.941.738
Source: UN Food & Agriculture Organization [1]

Danes pridelujejo bombaž na vseh petih celinah. Za sajenje uporabljajo sadike, ki se vzgajajo s selekcijo ali v novejšem času pa tudi s problematičnim genskim inženiringom.

Pridelava bombaža zahteva intenzivno uporabo kemikalij (gnojila in insekticidi) ter zahteva zelo veliko vode in je zato zelo škodljiva za okolje.

Kot najboljši vrsti bombaža veljata Mako iz Egipta in Sea Island Cotton] iz ZDA.

Reference[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]