Gazela (žival)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gazela
Fosilni razpon: pliocen do danes

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Artiodactyla (sodoprsti kopitarji)
Družina: Bovidae (votlorogi)
Poddružina: Antilopinae
Rod: Gazella
Blainville, 1816
Tipska vrsta
Gazella gazella
Vrste

Glej besedilo

Gazela je katerakoli izmed številnih vrst antilop iz rodu Gazella. Ta članek obravnava tudi sedem vrst, vključenih v dva nadaljnja rodova, Eudorcas in Nanger, ki sta prej veljala za podroda Gazella. Tretji nekdanji podrod, Procapra, vključuje tri žive vrste azijskih gazel.

Gazele so znane kot hitre živali. Nekatere lahko tečejo pri pospešku do 100 km/h ali tečejo s stalno hitrostjo 50 km/h.[1] Gazele najdemo večinoma v puščavah, traviščih in savanah Afrike; vendar jih najdemo tudi v jugozahodni in Srednji Aziji ter na Indijski podcelini. Po navadi živijo v čredah in jedo manj grobe, lahko prebavljive rastline in liste.

Gazele so razmeroma majhne antilope, večina jih stoji 60–110 cm visoko na rami in so običajno rjave barve.

Rodovi gazel so Gazella, Eudorcas in Nanger. Taksonomija teh rodov je zmedena, razvrščanje vrst in podvrst pa je bilo nerešeno vprašanje. Trenutno velja, da rod Gazella vsebuje približno 10 vrst.[2] Ena vrsta je izumrla: gazela kraljice iz Sabe. Večina preživelih vrst gazel velja za ogrožene v različni meri. Tesno povezane s pravimi gazelami so tibetanska goa (Procapra picticaudata) in mongolska gazela (Procapra gutturosa) (vrste iz rodu Procapra), indijska antilopa (Antilope cervicapra) in afriška skokonoga gazela.

Ena splošno znana gazela je afriška vrsta Thomsonova gazela (Eudorcas thomsoni), ki je na ramenih visoka okoli 60 do 70 cm in je obarvana rjavo in belo z značilno črno črto. Samci imajo dolge, pogosto ukrivljene rogove. Tako kot mnoge druge vrste plena, tudi Tommi in skokonoge (kot jih poznajo) izkazujejo značilno vedenje, da se zadržujejo (med begom tečejo in skačejo visoko), ko jih ogrožajo plenilci, kot so gepardi, levi, afriški divji psi, krokodili, hijene in leopardi.

Etimologija in ime[uredi | uredi kodo]

Mozaik gazele iz bizantinskega obdobja v Cezareji v Izraelu

Beseda Gazela izvira iz arabščine غزال ġazāl,[3] magrebska izgovorjava ġazēl.[4] V Evropo je najprej prišla v staro španščino in staro francoščino, nato pa je beseda okoli leta 1600 vstopila v angleški jezik.[5] Arabci so tradicionalno lovili gazelo. Cenjena zaradi svoje milosti, je simbol, ki se v arabski literaturi najpogosteje povezuje z žensko lepoto.[6] V mnogih državah severozahodne podsaharske Afrike gazelo običajno imenujejo dangelo, kar pomeni "hitri jelen".[7]

Simbolizem ali totemizem v afriških družinah[uredi | uredi kodo]

Gazela je, tako kot antilopa, ki ji pripada družina, totem številnih afriških družin, kot je družina Joof iz regije Senegambia (v ožjem pomenu zgodovinsko ime za geografsko regijo v zahodni Afriki, ki leži med reko Senegal na severu in reko Gambijo na jugu),[8][9] Bagananoa iz Bocvane v južni Afriki – naj bi izhajala iz BaHurutshe[10] in klan Eraraka (ali Erarak) iz Ugande.[11]] Kot je običajno v mnogih afriških družbah, je Joofom ali Eraraka prepovedano ubijati ali se dotikati družinskega totema.

Vrste[uredi | uredi kodo]

Gazele so razdeljene na tri rodove in številne vrste.[12]

Rod Splošna in binomialna imena Slika Razširjenost
Gazella Arabska gazela
G. arabica
Arabski polotok
Cuvierova gazela
G. cuvieri
Alžirija, Maroko, Zahodna Sahara in Tunizija
Dorcas gazela
G. dorcas
Severna in saharska Afrika, Sinajski polotok in južni Izrael
Golšasta gazela ali
Črnorepa gazela
G. subgutturosa
Azerbajdžan, vzhodna Gruzija, del Irana, del Iraka in jugozahodni Pakistan, Afganistan in puščava Gobi
Arabska peščena gazela
G. marica
[Sirska puščava, jugovzhodna Turčija in Velika arabska puščava
Činkara ali
Indijska gazela
G. bennettii
Iran, Pakistan in Indija
Gorska gazela
G. gazella
Izrael, Golansko višavje, Dubaj in Turčija
Rhim gazela
tudi gazela z vitkimi rogovi, afriška peščena gazela ali Loderjeva gazela
G. leptoceros
Alžirija, Čad, Egipt, Libija in Sudan
Spekejeva gazela
G. spekei
Afriški rog
Erlangerjeva gazela
G. erlangeri
Arabski polotok
Eudorcas Mongalla gazela
E. albonotata
poplavno območje in savana Južnega Sudana
Rdečečela gazela
E. rufifrons
regija Sahel centralne Afrike
Rdeča gazela
E. rufina
Gorska območja severne Afrike
Thomsonova gazela
E. thomsonii
Vzhodna Afrika
Nanger Dama gazela
N. dama
Sahara in Sahel
Grantova gazela
N. granti
Severna Tanzanija do Južnega Sudana in Etiopija in od kenijske obale do Viktorijinega jezera
Soemmerringova gazela
N. soemmerringii
Afriški rog

Prazgodovinska izumrtja[uredi | uredi kodo]

Fosile iz rodu Gazella najdemo v pliocenskih in pleistocenskih nahajališčih Evrazije in Afrike. Majhna Gazella borbonica je ena najzgodnejših evropskih gazel, za katero je značilna majhna velikost in kratke noge. Gazele so izginile iz Evrope na začetku ledene dobe, vendar so preživele v Afriki in na Bližnjem vzhodu.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Gazelle". The Columbia Electronic Encyclopedia, 6th ed. 2007, Columbia University Press.
  2. Eva Verena Bärmann; in sod. (2013), »The curious case of Gazella arabica«, Mammalian Biology - Zeitschrift für Säugetierkunde, 78 (3): 220–225, doi:10.1016/j.mambio.2012.07.003
  3. Skeat, Walter W. (1910). "gazelle"[1]. An Etymological Dictionary of the English Language (4th ed.). Oxford: Clarendon Press. p. 236.
  4. »gazelle«. CNRTL.
  5. Merriam-Webster - Gazelle, Accessed: 22 December 2009
  6. Behrens-billAbouseif, Doris (1999). Beauty in Arabic culture (Illustrated izd.). Markus Wiener Publishers. str. 53. ISBN 9781558761995.
  7. »Dangelo (swift deer)«. YouTube. Arhivirano iz spletišča dne 5. decembra 2021.
  8. Louis Diène Faye, Mort et naissance: le monde Serer, Nouvelles Éditions africaines (1983), p. 74, ISBN 9782723608688
  9. Gastellu, Jean-Marc (M. Sambe - 1937), L'égalitarisme économique des Serer du Sénégal, IRD Editions (1981), p. 130, ISBN 9782709905916 [2]
  10. Chidester, David; Kwenda, Chirevo; Petty, Robert; Tobler, Judy; and Wratten, Darrel ; African Traditional Religion in South Africa: An Annotated Bibliography: An Annotated Bibliography, ABC-CLIO (1997), p. 341, ISBN 9780313032257 [3]
  11. Roscoe, John, The Northern Bantu: An Account of Some Central African Tribes of the Uganda Protectorate, The University Press (1915), p. 262
  12. »Antilopinae«. Pridobljeno 1. julija 2008.
  13. Geraads, D.; in sod. (2012). »Pliocene Bovidae (Mammalia) from the Hadar Formation of Hadar and Ledi-Geraru, Lower Awash, Ethiopia«. Journal of Vertebrate Paleontology. 32 (1): 180–197. doi:10.1080/02724634.2012.632046. S2CID 86230742.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]