Tanganjiško jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tanganjiško jezero
Burundi - Lake Tanganyika fisheries.jpg
Lake Tanganyika map.png
zemljevid
SkupinaAfriška velika jezera
Koordinate6°30′S 29°30′E / 6.500°S 29.500°E / -6.500; 29.500Koordinati: 6°30′S 29°30′E / 6.500°S 29.500°E / -6.500; 29.500
Glavni dotokiRuzizi, Malagarasi, Kalambo
Glavni odtokiLukuga
Površina porečja231.000 km²
Države porečjaBurundi, Demokratična republika Kongo, Tanzanija, Zambija
Maks. dolžina673 km
Maks. širina72 km
Površina32.900 km²
Povp. globina570 m
Maks. globina1.470 m
Količina vode18.900 km³
Dolžina obale11.828 km
Gladina (n.m.)773 m[1]
NaseljaKigoma, Tanzanija
Kalemie, DRK
Reference[1][2]
Uradno ime: Tanganyika
Razglasitev2. februar 2007
ID #1671[3]
1 Dolžina obale ni vedno enako izmerjena.

Tanganjíško jézero je veliko podolgovato sladkovodno jezero v zahodnem delu Srednje Afrike (3° 20' do 8° 48' južno in 29° 5' do 31° 15' vzhodno). Je eno redkih še preostalih starodavnih jezer na svetu, po oceni staro med 9 in 12 milijoni let, in eno največjih svetovnih jezer sploh[2] – po večini mer ga presega samo Bajkalsko jezero v Sibiriji, po površini pa je šesto največje na svetu.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Jezera Afriškega tektonskega jarka. Od leve proti desni jezero Upembe, jezero Mweru, največje Tanganjiško jezero in jezero Rukwa
Slika NASA/GSFC/MODIS

Jezero leži znotraj Vzhodnoafriškega tektonskega jarka in ga omejujejo stene riftne doline. Je največje tektonsko jezero v Afriki in za Viktorijinim po površini drugo največje na afriški celini. Je tudi najgloblje jezero v Afriki z največjo vodno prostornino sladke vode. V glavni smeri sever-jug meri 673 km s povprečno širino 50 km in največjo 72 km. Jezero pokriva površino 32.900 km², obseg obale znaša 1.828 km in srednja globina 570 m.

Sestavljajo ga tri kotanje, severna (Kigoma), srednja in južna (Kipili), ki jih ločujeta široka pragova na globini 655 oz. 700 m. Največjo globino, 1.470 m, dosega v severni kotanji. S tem je za Bajkalskim drugo najgloblje jezero na svetu. Skupna prostornina znaša 18.900 km³. Jezersko razvodje pokriva 231.000 km². Glavna reka, ki ga na severu napaja je reka Ruzizi, ki odteka iz jezera Kivu, naslednjega iz te vrste jezer. Edina reka, ki odteka je Lukuga, ki se steče v kotlino Konga in s tem del vode priteče do Atlantskega oceana. Peščeni nanosi z muljem velikokrat onemogočajo odtok vode Lukunge, kar povzroča dvigovanje jezerske gladine.[2]

Površino jezera si delijo štiri države: Burundi, Demokratična republika Kongo, Tanzanija in Zambija. Od tega imata Kongo 45 % in Tanzanija 41 % površine jezera.

Hidrologija[uredi | uredi kodo]

Zaradi velike globine je približno 70 % prostornine jezera dokaj stabilne, a se za razliko od podobnih jezer ne pojavlja očiten gradient slanosti proti globini, zato sklepajo, da prihaja do mešanja, v sušnem obdobju pa je opazen tudi pojav dvigovanja hladnih plasti (»upwelling«) na južni konici. Sicer je očitna toplotna stratifikacija s termoklino na globini 40–60 m in pojav sejša s periodo približno enega meseca. Mešanje voda povzročajo predvsem tokovi, ki jih vzbuja veter na površini.[2]

Otoki[uredi | uredi kodo]

Tanganjiško jezero ima več otokov. Najpomembnejši so:

  • Otok Kavala (Demokratična republika Kongo)
  • Otoki Mamba-Kayenda Islands (Demokratična republika Kongo)
  • Otok Milima (Demokratična republika Kongo)
  • Otok Kibishie (Demokratična republika Kongo)
  • Otok Mutondwe (Zambija)
  • Otok Kumbula (Zambija)

Ekologija[uredi | uredi kodo]

Jezero je znano po veliki raznovrstnosti rib in skupno prek 2000 znanih vrst organizmov. V njem je približno 250 vrst ostrižnikov (družina Cichlidae) in 75 drugih vrst rib, od katerih je znana tanganjiška sardina (kapenta) (Limnothrissa miodon). Skoraj vsi ostrižniki in več kot polovica ostalih rib je endemnih, kar pomeni, da živijo samo v Tanganjiškem jezeru. Večina raznovrstnosti je skoncentrirana ob ozkem priobalnem pasu, pelagični ekosistem pa je razmeroma preprost.[2]

Ekosistem je odvisen od kroženja vode in dvigovanja globljih, hladnih ter s hranili bogatih spodnjih plasti. Hranila omogočajo bujno rast fitoplanktona, to pa potem prek prehranjevalne verige tudi uspevanje drugih organizmov.[2] V zadnjih letih opažajo, da se zaradi segrevanja ozračja povečuje stratifikacija, kar zmanjšuje dostopnost hranil in ogroža raznovrsten priobalni ekosistem.[4]

Jezero in ljudje[uredi | uredi kodo]

Nemška carinska ladja »Kingani« med prvo svetovno vojno

Tanganjiško jezero je bilo skozi zgodovino vir hrane za okoliške prebivalce in trenutno se z ribolovom neposredno ukvarja približno 45.000 ljudi v skoraj 800 različnih krajih. Od teh ribičev je odvisno več milijonov ljudi v okoliški regiji.[2] Industrijski ribolov se je začel sredi 1950. let in je močno vplival na večino ribjih vrst. Celotni ulov po oceni znaša okoli 200.000 ton.[5][6]

Jezero sta od Evropejcev prva odkrila leta 1858 irski stotnik, raziskovalec in geograf sir Richard Francis Burton ter angleški stotnik in zdravnik John Hanning Speke med njuno prvo odpravo iskanja izvira Nila. Speke se je čez dve leti na drugi odpravi skupaj z Jamesom Augustusom Grantom vrnil in pri Riponovih slapovih potrdil, kar je že odkril na prvi odpravi, da je dejanski izvir Nila Viktorijino jezero.

Transport[uredi | uredi kodo]

Za transport potnikov in tovora vzdolž vzhodne obale jezera skrbita dva trajekta: MV Liemba med Kigoma in Mpulungu in MV Mwongozo med Kigoma in Bujumburo.

12. decembra 2014 se je na jezeru prevrnil trajekt MV Mutambala. Življenje je izgubilo več kot 120 oseb.[8]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 "LAKE TANGANYIKA". www.ilec.or.jp. Pridobljeno dne 2008-03-14.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 Huttula, Timo; Sarvala, Jouko (2012). "Tanganyika lake: strong in hydrodynamics, diverse in ecology". V Bengtsson, Lars; Herschy, Reginald W.; Fairbridge, Rhodes W. (ur.). Encyclopedia of Lakes and Reservoirs. Springer. str. 776–782. ISBN 978-1-4020-5616-1.
  3. "Tanganyika". Ramsar Sites Information Service. Pridobljeno dne 2018-04-25.
  4. Cohen, Andrew S.; Gergurich, Elizabeth L.; Kraemer, Benjamin M.; McGlue, Michael M.; McIntyre, Peter B.; Russell, James M.; Simmons, Jack D.; Swarzenski, Peter W. (2016). "Climate warming reduces fish production and benthic habitat in Lake Tanganyika, one of the most biodiverse freshwater ecosystems". P Natl Acad Sci USA. 113 (34): 9563–9568. doi:10.1073/pnas.1603237113.
  5. McGrath, M. (2016-08-08). "Decline of fishing in Lake Tanganyika 'due to warming'". BBC News. Pridobljeno dne 2021-09-01.
  6. Jensen, M.R. (2016-08-08). "Lake Tanganyika Fisheries Declining From Global Warming". Univerza Arizone. Pridobljeno dne 2021-09-01.
  7. "Railways Africa – Extending beyond Chipata". railwaysafrica.com. Pridobljeno dne 2008-03-14.
  8. "DR Congo: Many dead after ferry sinks on Lake Tanganyika". BBC News. 2014-12-14. Pridobljeno dne 2014-12-15.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]