Pitcairnovi otoki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Pitcairn)
Jump to navigation Jump to search
Otočje Pitcairn, Henderson, Ducie in Oeno
Pitkern Ailen (Pitkern)
Zastava the Pitcairn Islands Coat of arms the Pitcairn Islands
Himna: "God Save the Queen"(uradna)
"Come Ye Blessed" (neuradna)[1]
"We From Pitcairn Island" (neuradna)[1]

Lega the Pitcairn Islands
Lokacija otokov
Glavno mestoAdamstown
Jeziki angleški, pitkern
Etnične skupine  otočani Pitcarin
Demonim otočani Pitcarin
Upravljanje Odvisno ozemlje z izvoljivim županom pod ustavno monarhijo
 -  Monarh Elizabeth II
 -  Guverner Laura Clarke
 -  Administrator Alan Richmond
 -  Župan Shawn Christian
 -  Vlada Velike Britanije Tariq Ahmad
Površina
 -  skupaj: 47 km²  
Prebivalstvo
 -  ocena 2018: 50[2] (last)
 -  štetje 2010: 45 
 -  gostota: 1.19/km² (240th)
BDP (nominalno) ocena 2005
 -  skupaj: NZ$217,000[3] 
Valuta Novozelandski dolar (NZD)
Časovni pas UTC –8
ISO 3166 koda PN
Vrhnja domena (TLD) .pn
Spletna stran
www.government.pn
Klicna koda +64
UK Postcode            PCRN 1ZZ
a. ^  Minister of State in the Foreign and Commonwealth Office with responsibility for the British Overseas Territories.
b. ^  The Pitcairn Islands dollar is treated as a collectible/souvenir currency outside Pitcairn (non-circulating legal tender). U.S. dollar also widely accepted due to cruise ships.[4] Pound sterling also accepted.[5]

Pitcairnovi otoki, uradno Otočje Pitcairn, Henderson, Ducie in Oeno,[6][7][8][9] je skupina vulkanskih otokov v Južnem Tihem oceanu ki spada pod britanska prekomorska ozemlja. Štirje otoki so med seboj oddaljeni veš sto milj skupaj pa tvorijo površino kopnega 47 kvadratnih kilometrov. Samo otok Henderson predstavlja 86% vse površine kopnega od vseh otokov pa je naseljen samo Pitcairn. Najbližji kraj je Mangareva (Francoska Polinezija) zahodno in Velikonočni otoki vzhodno od otoka Pitcairn.

Pitcairn je ozemlje z najmanj prebivalci na svetu.[10] Otočani so večinoma potomci upornikov iz ladje Bounty in nekaj Tahitijcev, ki so se jim pridružili po uporu. Danes na otoku žive približno 50 ljudi, katerih predniki izvirajo iz štirih družin.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Polinezijska naselitev in izumrtje[uredi | uredi kodo]

Prvi naseljenci otokov so bili Polinezijci, ki so živeli na otoku Pitcairn, Henderson in Mangarava več stoletij. Kljub velikim razdaljam med otoki so med seboj trgovali in ustvarjali družbene vezi. To je omogočalo, da so majhne populacije na majhnih otokih z omejenimi viri preživele. Naraščanje populacije je povzročilo pomanjkanje virov kar je vodilo v državljansko vojno na otočju Mangareva. S tem je bila trgovina in komunikacija med otoki prekinjena kar je povzročilo, da je majhna skupnost na otokih Pitcairn in Henderson s časom izumrla.

Arheologi so mnenja da so Polinezijci živeli na otoku Pitcairn do 15. stoletja. Ko so na otok prišli prvi Evropejci je bil ta nenaseljen.[11]

Evropsko odkritje[uredi | uredi kodo]

Otoka Ducie in Henderson je 16. januarja 1606 odkril portugalski pomorščak Pedro Fernandes de Queirós, ki je plul za špansko krono. Otoka je poimenoval La Encarnación (Inkarnacija) in San Juan Bautista (Sveti Janez Krstnik) čeprav obstajajo dvomi kateri otok je Queirós obiskal in ga poimenoval. Otok Henderson naj bi bil La Encarnación, Pitcairn pa San Juan Bautista. Otok je 3. julija 1707 ponovno odkrila posadka britanske ladje HMS Swallow kateri je poveljeval kapitan Philip Cartner. Otok je bil poimenovan po Robertu Pitcarinu petnajstletnem članu posadke, ki je otok opazil prvi.[12]

Ker je kapitan Cartner plul brez mornariškega kronometra je otoku določil koordinate 25° 02'S 133° 21'W. Čeprav je bila zemljepisna širina kolikor toliko točna je zemljepisna dolžina odstopala za 3° kar je otok na zemljevidu postavilo 330 km zahodne od prave lokacije. Zaradi napačnih koordinat je bilo otok izredno težko najti. Julija 1773 ga je poizkusil najti James Cook vendar brez uspeha.[13][14]

Evropska naselitev[uredi | uredi kodo]

Leta 1790 se je na otoku naselilo devet upornikov iz ladje Bounty in skupina Tahitijcev (šest moških, enajst žensk in dojenčica). Čeprav so naseljenci preživeli s pomočjo kmetovanja in lova na ribe so začetno obdobje zaznamovali resni spori med njimi. Zaradi alkoholizma, umorov in bolezni je umrlo veliko upornikov in Tahitijcev. John Adams in Ned Young sta se zatekla k pobožnim besedilom iz ladijske Biblije na podlagi katerih sta želel ustvariti novo mirno družbo. Young je kasneje umrl zaradi astme.

Otok Duice je leta 1791 ponovno odkrila ladja HMS Pandora kateri je poveljeval kapitan Edward Edwards medtem ko je iskal upornike iz ladje Bounty. Otok je poimenoval po Francisu Reynolds-Moretonu, tretjemu Baron Ducie, ki je bil prav tako kapitan.

Otočani z otoka Pitcairn so poročali, da so prvo ladjo opazili 27. decembra 1795, ta se ni približala otoku zato niso vedeli komu je pripadala. Druga ladja je priplula leta 1801 vendar posadka ni želele navezati stika z otočani. Tretja je prišla dosti blizu otoka, da je opazila hiše otočanov vendar ni poslala čolna na obalo. Stik z otočani je bil vzpostavljen šele februarja 1808 ko se je pri otoku ustavila ameriška ladja Topaz pod poveljstvom kapitana Mayhewa Folgerja, posadka ladje se je na otoku zadržala 10 ur.

Floger je o odkritju poročal britanski admiraliteti, v poročilu je omenil upornike in podal bolj natančne koordinate otoka: 25° 02'S 130°00'W.[15] Ta podatek ni bil znan Tomasu Stainesu, ki je poveljeval ladjama HMS Brito, in HMS Tagus in je otok odkril 17. septembra 1814 na lokaciji 25° 04'S 130° 25'W. Staines je na otok poslal odpravo in napisal natančno poročilo o dogodku.[16][17][18][19] Do takrat je na otoku živel samo še en upornik John Adams, ki so ga za sodelovanje v uporu pomilostili.

Otok Henderson je 17. januarja 1819 ponovno odkril kapitan britanske ladje Hercules James Henderson, ki je plul za Britansko vzhodnoindijsko družbo. Kapitan Henry King iz ladje Elizabeth je 2. marca pristal na otoku in opazil, da na njem že visi britanska zastava. Posadka je ime ladje vrezala v drevo. Otok Oeno je 26. januarja 1824 odkril kapitan ameriške kitolovke Oeno.

Leta 1832 je na otok Pitcairn pršel misionar Joshua Hill.[20]

Britanska kolonija[uredi | uredi kodo]

Poštna znamka otoka Pitcarin

Tradicionalno, prebivalci otoka Pitcairn menijo, da so njihovi otoki >>uradno<< postali britanska kolonija 30. novembra 1838, hkrati pa so postali eno prvih ozemelj, ki so glasovalne pravice razširili na ženske. Do sredine petdesetih let 19. stoletja je število naseljencev tako narastlo, da je bil otok prenaseljen, zato so vodje otoka britansko vlado zaprosili za pomoč. Ta jim je ponudila premestitev na Norfolški otok. Tretjega maja 1856 se je celotna populacija otoka, 193 ljudi, na ladji Morayshire preselila na Norfolški otok. Tja so prispeli 8. junija po težkem pet tedenskem potovanju. Osemnajst mesecev kasneje se je na skupina ljudi vrnila na Pitcairn tem pa je pet let kasneje sledila še skupina 27 ljudi.

Osemnajstega aprila 1881 je otok obiskala ladja HMS Thetis in poročala, da so otočani zadovoljni in zdravi. Takrat je na otoku živelo 96 ljudi od zadnjega obiska septembra 1878 je njihovo število narastlo za šest. Otočanom je od prijateljev iz Velike Britanije dostavila dva čolna in portlandski cement s katerim naj bi zgradili vodotesne rezervoarje za vodo. Ladijska družba jim je podarila 91 kg piškotov, 45 kg sveč, 45 kg mila in obleko. Ameriška ladja Venus je otočanom dala semena bombaža za trgovanje v prihodnosti.[21]

Otočani leta 1916

Leta 1886 je otok obiskal John Tay iz krščanske adventistične cerkve in prepričal večino otočanov, da je sprejela njegovo vero. Na otok se je vrnil leta 1890 na misijonarski ladji Pitcairn z duhovnikom, ki je opravil krst ljudi. Od takrat naprej je večina prebivalcev otoka pripadnikov adventistične cerkve.[22]

Otoki Henderson, Oeno in Ducie so bili priklopljeni Veliki Britaniji leta 1902: Henderson 1. julija, Oeno 10. julija in Ducie 19. decembra.[23] Leta 1938 so vse tri otoke skupaj z Pitcairnom združili v eno administrativno enoto imenovano Otoška skupina Pitcairn.

Leta 1937 je populacija na otoku dosegla 233.[24] Od takrat je upadla saj se je veliko otočanov preselilo v Avstralijo in Novo Zelandijo.

Spolni napadi in sojenje[uredi | uredi kodo]

Leta 2004 so bile podane obtožbe za sedem ljudi, ki živijo na otoku Pitcairn in šest ljudi, ki živi v tujini. Obtožena je bila kar tretjina moške populacije. Po obsežnem sojenju je bila večina moških obsojenih, nekateri tudi zaradi spolnih stikov z otroki.[25] Petindvajsetega oktobra 2004 je bilo obsojenih šest moških, med njimi je bil tudi takratni župan Steven Christian.[26][27][28] Otočani so imeli tudi 20 kosov strelnega orožja, ki so ga morali oddati pred sojenjem.[29] Po zadnji pritožbi je britanska vlada v dolini Bob's Valley postavila zapor.[30][31] Obsojeni so začeli prestajati zaporno kazen konec leta 2006. Do leta 2010 so skoraj vsi prestali zaporno kazen in so jih odpustili ali pa so kazen odslužili v hišnem priporu.[32]

Leta 2010 so župana Mika Warrena obtožili, da ima na računalniku otroško pornografijo. Leta 2016 je bil obsojen, da je na računalnik prenesel preko 1000 fotografij povezanih z otroško pornografijo. Prenos se je začel po obsodbah leta 2004. Med tem je tudi dela na področju zaščite otrok.[33][34][35]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Otočje Pitcairn je najbolj jugovzhoden del geološkega arhipelaga Tuamotu, ki je del Francoske Polinezije. Otočje sestavljajo otoki: Pitcairn, Oeno, Henderson in Ducie. Otoki so vulkanskega izvora in so center t.i. vroče točke Pitcairn. Pitcairn je edini naseljen otok, dostopen je le z čolnom preko zaliva Bounty. Otok Henderson predstavlja kakih 86% celotne kopenske površine otočja. Omogoča življenje raznolikim rastlinskim in živalskim vrstam, vzdržuje lahko celo manjšo človeško populacijo čeprav na otoku kronično primanjkuje sladke vode. Notranjost otoka je težko dostopna zaradi strme in skalnate obale ki jo prekrivajo ostre korale. Leta 1988 je UNESCO otok razglasil za svetovno kulturno dediščino. Ostali otoki so oddaljeni več kot 100 km in niso naseljeni.

Ime Tip otoka Površina kopnega
(km2)
Skupna površina
(km2)
Pop.
July 2011
Koordinate
Otok Ducie atol 0.7 3.9 0 24°40′09″S 124°47′11″W / 24.66917°S 124.78639°W / -24.66917; -124.78639
Otok Henderson dvignjeni koralni otok 37.3 37.3 0 24°22′01″S 128°18′57″W / 24.36694°S 128.31583°W / -24.36694; -128.31583
Otok Oeno atol 0.65 16.65 0 23°55′26″S 130°44′03″W / 23.92389°S 130.73417°W / -23.92389; -130.73417
Otok Pitcairn vulkanski otok 4.6 4.6 68 25°04′00″S 130°06′00″W / 25.06667°S 130.10000°W / -25.06667; -130.10000
Otočje Pitcairn
(vsi otoki)
 – 43.25 62.45 68 23°55′26″ do 25°04′00″S,
124°47′11″ do 130°44′03″W

Vključuje koralni greben in laguno.

Klima[uredi | uredi kodo]

Klima na otoku je tropska, z mokrimi poletji in suhimi zimami. Deževno obdobje (poletje) se začne novembra in traja do marca z temperaturnim razponom od 25°C do 35°C. Pozimi temperature nihajo med 17°C in 25°C.

Flora[uredi | uredi kodo]

Na otoku raste devet rastlin, ki jih je možno najti le na otoku Pitcairn. Med njimi je velika praprot, ki je bila prej velik vir lesa. Nekatere vrste kot je na primer rdeče jagodičevje (Coprosma rapensis var. Benefica) so blizu izumrtja.[36] Rastlina vrste Glochidion pictarinense je edemična za Pitcairn in Hendersonov otok.[37]

Favna[uredi | uredi kodo]

Med letoma 1937 in 1951 je mornar Irving Johnsos na otok naselil pet velikih galapaških želv. Do danes je preživela le želva z imenom Mr. Turpen. Želva se po navadi nahaja v okolici Western Harborja. Želva je zaščitena, vsako dejanje ki bi povzročilo smrt, poškodbo, škodo, jo sramotilo ali povzročilo stisko živali je kaznivo.[38]

Na otoku živi več skupin ptičev. Mednje spadajo morske in močvirske ptice ter manjše število kopenskih ptic. Od dvajset vrst ptic jih na otoku Henderson živi 16 med njimi je tudi neleteča ptica hendersonova tukalica. Na otoku Pitcairn živi: mala čigra, rjavi nodi, rdečerepi tropik. Pitcairnov vrabec je endemična vrsta, leta 2008 je bila dodana na seznam ogroženih vrst.[39]

V okolici otoka zimo preživlja in se razmnožuje manjša skupina kitov grbavcev.[40]

Vse štiri otoke je BirdLife International razglasil kot pomembna območja za ptice. Pitcairn je pomemben zaradi pitcairnovega vrabca, Henderson zaradi morskih in endemičnih kopenskih ptic, Oeno in Ducie pa sta pomembna zaradi kolonij Hudournika in Viharnikov.[41]

Leta 2015 je britanska vlada v okolici otočja razglasila enega največjih morskih rezervatov na svetu. Rezervat pokriva celotno ekskluzivna ekonomska cono z površino 834.334 km². Namen rezervata je zaščita najbolj občutljivega zemeljskega ekosistema pred krivolovom. Za nadzor gibanja plovil v okolici otokov s pomočjo satelitov je bil ustanovljen projekt Eyes on the Seas (Oči na morju).[42][43][44][45]

Politika[uredi | uredi kodo]

Zemljevid Evropske unije z njenimi prekomorskimi ozemlji.

Pitcairn spada pod britanska čezmorska ozemlja z lokalno vlado. Na otočju kraljico Velike Britanije predstavlja guverner s sedežem v Wellingtonu na Novi Zelandiji.[46]

Ustava iz leta 2010 daje možnost, da otočje deluje kot predstavniška demokracija pri čemer Velika Britanija zagotavlja obrambo in zunanjo politiko. Guverner in otoški svet sprejemate zakone za red in mir v dobro vladanja. Otoški svet imenuje župana otoka, ki je stalno prisoten na otoku in deluje kot otoški administrator. Komisarja imenuje guverner in skrbi za povezavo med guvernerjem in otoškim svetom.

Od leta 2015 so poroke med istospolnimi partnerji mogoče, čeprav na otoku ni nobenega para v takem razmerju.

Na otoku je najmanjša populacija katere koli demokracije na svetu.[47]

Odbor združenih narodov za demokracijo vključuje otočje Pitcairn na seznam Združenih narodov, ki niso samoupravni.

Na otoku ni vojske, obrambo otoka zagotavljajo oborožene sile Velike Britanije.[48]

Ekonomija[uredi | uredi kodo]

Poljedelstvo[uredi | uredi kodo]

Zaradi plodne zemlje v dolinah kot je npr. dolina Isaac jugovzhodno od Adamstowna uspeva veliko tropskega sadja: banane, papaja, ananas, mango, lubenica, melona, kokos, avokado, citrus, kruhovec, marakuja in sladkorni trs. Otok je izredno produktiven, njegova ugodna klima podpira široko paleto tropskih in zmernih rastlinskih kultur. Za zemljišča in njihovo uporabo je odgovorna vlada. Če vlada presodi, da je kmetijska proizvodnja pretirana lahko zemljišče obdavči. Če zemljišča niso v skladu s standardi vlade lahko ta zemljišče zaseže in ga brez odškodnine dodeli drugemu.[49] [50]

V okolici otoka je ogromno rib. Za lokalne potrebe in za trgovanje s potniškimi ladjami se nalovi veliko rib in jastogov.

Minerali[uredi | uredi kodo]

V okolici otoka v ekskluzivni ekonomski coni, ki se razteza 370 km od obale otokov in zajema površino 880.000 km² so našli: mangan, železo, baker, srebro in cink.[51]

Proizvodnja medu[uredi | uredi kodo]

Leta 1998 sta agencija Velike Britanije za pomoč čezmorskim ozemljem in oddelek za mednarodni razvoj ustanovili apikulturni program s katerim sta otočane navadili čebelarstva in analizirale otoške čebele in med ter odkrivali prisotnost ali odsotnost bolezni. Otok ima populacijo čebel brez bolezni zaradi česar je med visoke kvalitete. Čebele so mirne sorte zato lahko čebelarji delajo z minimalno zaščito.[52] Otok izvaža med na Novo Zelandijo in Veliko Britanijo. Med prodaja Fortume & Mason in je priljubljen pri kraljici Elizabeti in princu Charlesu.[53] Pod znamko Bounty Products in Delectable Bonty se na Novi Zelandiji prodaja suho sadnje: banane, papaje, ananasa in mangota. Med in produkti povezani z medom so pod strogim nadzorom otoške vlade.[54] [55][56]

Kulinarika[uredi | uredi kodo]

Zaradi majhnega števila ljudi kulinarika na otoku ni razvita. Tradicionalna otoška hrana je pota, kaša iz palmovih listov in kokosa. Veliko se uporabljajo domače tropske rastline kot so: bazilika, sladkorni trs, kokos, banane in fižol. Mesna jedi sestavlja večinoma rib in govedina. Ker je večina ljudi iz Velike Britanije je na lokalno kuhinjo vplivala kuhinja iz Velike Britanije, tak primer je mesna pita.[57]

Ker ljudje iz Norfolških otokov izvirajo iz Pitcairna je tamkajšnja kuhinja zelo podobna tisti na otoku Pitcairn. Lokalna kuhinja je tako mešanica britanske in tahitijske kuhinje ter vključuje živila, ki jih na Pitcairnu in Norfolku ni najti. Tak primer so solate in sadne pite ki so vpliv ameriških kitolovcev.[58][59]

Turizem[uredi | uredi kodo]

Turizem je ena izmed glavnih gospodarskih dejavnosti otoka. Ta je osredotočen predvsem na manjše skupine ki priplujejo s čarterskimi ladjami ter nato bivajo v hišah domačinov. Približno desetkrat na leto se za en dan ob otoku ustavijo ekspedicijske križarke, potniki pa lahko obiščejo otok če vreme to dopušča.[60][61] Od leta 2009 vlada upravlja z potniško/tovorno ladjo MV Clymore II, ki edina zagotavlja redno linijo med otokom Pitcairn, Novo Zelandijo in Francosko Polinezijo. Vlada ponuja tridnevne in desetdnevne počitnice na otoku. Turisti so nastanjeni pri lokalnih družinah s tem doživijo otoško kulturo hkrati pa prispevajo k lokalnemu gospodarstvu. Nastanitve zagotavljajo vedno večji vir dohodka zato nekatere družine vlagajo v izgradnjo novih nastanitev, ki so namenjene samo turistom.

Obisk otoka, ki je krajši od 14 dni ne zahteva vizo, za daljše bivanje si je potrebno zagotoviti dovoljenje.[62][63] Osebe mlajše od 16. let potrebujejo dovoljenje preden se izkrcajo na otoku ne glede na dolžino obiska.[64]

Ostali viri prihodkov[uredi | uredi kodo]

Otočani izdelujejo zanimive izdelke iz lesa (les prihaja z otoka Henderson). Tipični leseni izdelki vključujejo morske pse, ribe, kite, želve, ptice, sprehajalne palice, knjižne škatle in modele ladje Baunty. Uporablja se temen in trpežen les drevesa Miro (Thespesia populnea). Izdelujejo tudi prte tapo, ki so značilni za Polinezijo ter poslikane liste rastline Hattie.[65] Glavni vir prihodka je bil včasih prodaja znamk in kovancev zbirateljem, spletna domena pn. in prodaja ročnih izdelkov ladjam ki so plule na poti med Panamo in Novo Zelandijo.[66] Vlada otoka ima monopol nad vsemi izdelki, ki so pridelani ali izdelani na otoku in so namenjeni prodaji.

Elektrika[uredi | uredi kodo]

Elektriko na otoku zagotavljajo dizelski agregati med 7 uro zjutraj in 10. uro zvečer. Zaradi visokih stroškov goriva so načrtovali postavitev vetrne elektrarne vendar so projekt preklicali zaradi visokih stroškov izgradnje.[67]

Na otoku je samo ena oseba, ki usposobljena za vzdrževanje električnega omrežja. Leta 2014 je ta oseba dosegla 65 let.[68]

Demografija[uredi | uredi kodo]

Po letu 1940 je število prebivalcev otoka močno upadlo kar je resno ogrozilo sposobnost preživetje majhne otoške skupnosti. Vlada je poizkusila privabiti migrante vendar pobude niso bile učinkovite.

V 21 letih pred letom 2012 sta bila na otoku rojena samo dva otroka. Leta 2005 sta Shiley in Simon Young postala prvi poročeni par v zgodovini, ki sta dobila državljanstvo otoka Pitcairn.[69][70]

Jezik[uredi | uredi kodo]

Večina prebivalcev otoka je potomcev upornikov iz ladje Baunty in Tahitijcev. Govorijo jezik pitkern, ki je mešanica angleščine iz 18. stoletja in tahitijskega jezika. Jezik se uporablja v vsakdanjem življenju in se ga skupaj z angleščino učijo v edini otoški šoli. Tesno je povezan z jezikom norfuk, ki ga govorijo na otoku Norfolk saj so se na njem naselili naseljenci z otoka Pitcairn.

Religija[uredi | uredi kodo]

Cerkev v Adamstownu

Edina cerkev na otoku je cerkev adventistov sedmega dne. Adventistična cerkev ni državna vera saj lokalne oblasti niso sprejele nobenih zakonov o njeni ustanovitvi. Adventistična misija v devetdesetih letih 19. stoletja je pomembno vplivala na otoško družbo. V zadnjih letih se je število ljudi, ki obiskujejo cerkev zmanjšalo, večina prebivalcev cerkev obišče ob pomembnih priložnostih.

Cerkev je bila zgrajena leta 1954, vodi jo cerkveni odbor in duhovnik z dvoletnim mandatom. Sobotna šola se začne v soboto ob 10. uri uro pozneje ji sledi maša. V torek zvečer je še ena maša v obliki molitvenega sestanka.

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Izobraževanje je brezplačno in obvezno med petim in šestim letom. Otroci se do dvanajstega leta izobražujejo na otoški šoli po trinajstem letu pa na srednji šoli na Novi Zelandiji ali pa se izobražujejo dopisno.[71] Šola na otoku zagotavlja predšolsko in osnovnošolsko izobrazbo na podlagi novozelandskega učnega načrta. Kvalificiranega učitelja v registru učiteljev izbere guverner otoka.

Otroci so napisali knjigo v piktarinščini in angleščini z naslovom Mi Bas orn Pitcairn ali My Favourite Place on Pitcairn (Moj najljubši kraj na Pitcairnu).

Populacija skozi zgodovino[uredi | uredi kodo]

Prebivalstvo je svoj vrhunec doseglo v tridesetih letih prejšnjega stoletja ko je na otoku živelo preko 200 ljudi. Od takrat se je število prebivalcev zaradi izseljevanja bistveno zmanjšalo. Danes na otoku živi okoli petdeset ljudi (2012-2018).[72][73]

Leto Populacija Leto Populacija Leto Populacijan Leto Populacija Leto Populacija Leto Population
1790 27 1880 112 1970 96 1992 54 2002 48 2012 48
1800 34 1890 136 1975 74 1993 57 2003 59 2013 56
1810 50 1900 136 1980 61 1994 54 2004 65 2014 56
1820 66 1910 140 1985 58 1995 55 2005 63 2015 50
1830 70 1920 163 1986 68 1996 43 2006 65 2016 49
1840 119 1930 190 1987 59 1997 40 2007 64 2017 50
1850 146 1936 250 1988 55 1998 66 2008 66 2018 50
1856 193 1940 163 1989 55 1999 46 2009 67
1859 16 1950 161 1990 59 2000 51 2010 64
1870 70 1960 126 1991 66 2001 44 2011 67

Izumrtje[uredi | uredi kodo]

Od julija 2014 živi na otoku 56 ljudi vključno z upravnikom, zdravnikom, policistom in njihovimi zakonci. Dejansko je na otoku let 49 ljudi z stalnim bivališčem, ki živijo v dvaintridesetih gospodinjstvih. Redkokdaj se zgodi, da so vsi prebivalci istočasno na otoku. Otok obiščejo za različno dolga obdobja preostali čas pa preživijo izven otoka zaradi zdravstvenih razlogov, službe, šolanja ali mednarodnih konferenc. Novembra 2013 je bilo sedem prebivalcev izven otoka. Raziskave so pokazale, da bojo do leta 2045, če ne bo nič storjeno, na otoku živeli le še trije za delo sposobni ljudje ostali pa bi bili zelo stari. Poleg tega so raziskave pokazale, da prebivalci, ki so v zadnjih desetletjih zapustili otok ne kažejo velikega zanimanja, da bi se nanj vrnili. Od stotih izseljencev jih je bilo le 33 pripravljeno sodelovati le trije pa so izrazili željo po vrnitvi.

Leta 2014 je na otoku živelo 31 dela sposobnih oseb: 17 moških in 14 žensk med 18. in 64 letom starosti. Od 31 jih je le sedem mlajših od 40 let osemnajst pa jih je starejših od 50 let. Večina moških opravlja naporna fizična dela kot so npr. posadka čolna, delo z tovorom, opravljanje in vzdrževanje. Za delo na čolnu je starostna meja za upokojitev 58 let. Večina posad štirih čolnov je že v poznih petdesetih letih.

Otoška vlada želi pritegniti migrante vendar so bili vsi poizkusi neuspešni. Od leta 2013 je bilo okoli 700 povpraševanje vendar nobene uradne prošnje za preselitev. Priseljencem je prepovedano da bi prevzemali lokalna delovna mesta ali zahtevali ugodnosti za določen čas zase in za otroke. Od priseljencev se pričakuje, da bi imeli vsaj 30.000 novozelandskih dolarjev prihrankov na osebo, od njih se pričakuje da naj bi zgradili lastno hišo v vrednosti 140.000 dolarjev. Pri tem je možno najeti pomoč od zunaj za 23.000 do 28.000 dolarjev. Povprečni življenjski stroški na otoku znašajo 9.464 dolarja. Vse to ne zagotavlja, da ima priseljenec pravico ostati na otoku, po dveh letih mora svet ponovno potrditi status. Priseljenci morajo sodelovati tudi pri neplačanih javnih delih kot je: vzdrževanje in gradnja cest, poti, čiščenje javnih sanitarij, transport s čolnom,…. Za otok veljajo tudi omejitve za otroke mlajše od 16. let.

Za transport tovora iz Taurange do Pitcairna na ladji MV Clymore II se zaračuna 350 $ na kubični meter ter 1.000 $ na kubični meter za vse druge prevoze. Karta za enomerno potovanje do otoka stane 3.000 $ druga potovanja stanejo 5.000 $.

Leta 2014 je v ekonomskem poročilu vlada otoke navedla nihče ne sme migrirati na otok iz ekonomskih razlogov saj je število delavnih mest v javnem in privatnem sektorju omejeno. Prav tako je velika konkurenca na področju turizma zato se otočani izmenjujejo pri nastanitvah turistov.

Ker otok spada pod britansko čezmorsko ozemlje se bo morala britanska vlada v Londonu na neki točki odločiti o prihodnosti otoka.[74][75]

Kultura[uredi | uredi kodo]

Na otoku so včasih veljala stroga družbena pravila, ki so prepovedovala: ples, kajenje, pitje alkohola in javno izkazovanje naklonjenosti. Ta pravila danes ne veljajo več. Otočani in obiskovalci ne potrebujejo več polletnega dovoljenja za kupovanje, uvoz in pitje alkohola.[76] Na otoku sta kavarna in bar z licenco za prodajo alkohola, tega je skupaj s cigareti mogoče dobiti tudi v vladni trgovini.

Ribolov in plavanje sta popularni rekreativni dejavnosti. Pri praznovanju rojstnega dne ali prihodu ladje je vključena celotna otoška skupnost. Ta na glavnem trgu priredi kosilo z obilo hrane, ki vključuje različne vrste mesnih jedi ter jedi iz sadja in zelenjave.

Uslužbenci na otoku so zadolženi za vzdrževanje cest in poti. Od leta 2011 je otok zaposloval več kot 35 moških in žensk.[77]

Bounty Day (Dan Bounty) je otoški državni praznik, ki se praznuje 23. januarja. Na ta dan se otočani spomnijo upornikov, ki so z ladjo HMS Bounty pripluli na otok.[78]

Komunikacija[uredi | uredi kodo]

Britanska poštna koda za preusmerjanje pošiljk na otok je PCRN 1ZZ.

Otok uporablja mednarodno klicno kodo Nove Zelandije +64. Na otoku še vedno deluje ročna telefonska centrala (operater mora ročna preklapljati med uporabniki.

Na otoku ni nobenega radijskega oddajnika. Za komunikacijo na daljavo po otoku in morju otočani uporabljajo ročne radijske postaje (walkie-talkie). Radijske postaje je možno poslušati z kratkovalovnim radijem.

Spletna stran QRZ.COM navaja, da je na otoku šest amaterskih radijskih operaterjev, ki uporabljajo ITU kodo VP6. Nekateri od teh operaterjev ni so več živi, druga pa niso več aktivni. Zadnja DX-pedicija (ekspedicija radioamaterjev na radijsko eksotične lokacija po svetu) na Pitcairn je potekala leta 2012.[79] Leta 2008 je DX-pedicija obiskala otok Ducie[80] leta 2018 pa ga je obiskala ponovno.[81]

Otok lahko sprejema številne televizijske kanale vendar je do hiše možno pošiljati le dva kanala hkrati.[82]

Dostop do interneta je možen le preko satelitske povezave, ki jo sponzorira vlada. Otok ima domeno pn. . Prebivalci plačajo 50 NZ$ za 25 GB podatkov na mesec.[83] Leta 2012 je bila nameščena povezava z hitrostjo prenosa 1 Mbit/s, ki so si jo delile vse družine na otoku. Do decembra 2017 je britanska vlada na otoku postavila 4G LTE mobilno omrežje s hitrostjo 5Mbit/s ki si ga delijo vsi prebivalci.[84]

Transport[uredi | uredi kodo]

Do otoka je možno priti le z ladjo. Otok nima letališča niti pristanišča. Za transport ljudi in opreme med ladjo in otokom otočani uporabljajo čolne. Edino primerno pristajališče za čolne je zaliv Bounty kjer so tudi lansirna rampa za čolne. Preostali deli obale otoka so nedostopni zaradi čeri.[85]

Glavni prevoz med otokom Pitcairn in Mangareva v francoski Polineziji zagotavlja ladja MV Clymore II. Ladjo je zakupila vlada otoka Pictarine za potrebe oskrbe otoka.

Najbližje letališče je na otoku Mangareva v Francoski Polineziji. Do otoka je možno priti z letalom iz letališča Pepeete, Tahiti.[86]

Na otoku Pitcairn je 6,4 km dolga asfaltirana cesta, ki vodi iz zaliva Bounty skozi Adamstown.

Glavni način prevoza na otoku so motorna kolesa na štirikolesni pogon ter hoja. Cesto omrežje in pešpoti si je možno gledati tudi na Google Street View.[87][88]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Koordinati: 25°04′S 130°06′W / 25.067°S 130.100°W / -25.067; -130.100

  1. 1,0 1,1 "Pitcairn Islands". nationalanthems.info. Pridobljeno dne 15 August 2018. 
  2. "Pitcairn Islands Tourism | Come Explore... The Legendary Pitcairn Islands". Visitpitcairn.pn. Pridobljeno dne 2018-01-03. 
  3. "Pitcairn Islands Strategic Development Plan, 2012–2016" (PDF). The Government of the Pitcairn Islands. 2013. str. 4. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 5 July 2015. Gross Domestic Product (GDP) . . . NZ$217,000 (2005/06 indicative estimate) and NZ$4,340 per capita (based on 50 residents) 
  4. "demtullpitcairn.com" (PDF). demtullpitcairn.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9 May 2016. Pridobljeno dne 3 January 2018. 
  5. Asia and Pacific Review 2003/04 p.245 ISBN 1862170398
  6. "British Nationality Act 1981 – SCHEDULE 6 British Overseas Territories". UK Government. September 2016. 
  7. "Pitcairn Constitution Order 2010 – Section 2 and Schedule 1, Section 6" (PDF). UK Government. September 2016. 
  8. "Laws of Pitcairn, Henderson, Ducie and Oeno Islands". Pitcairn Island Council. September 2016. 
  9. "The Overseas Territories" (PDF). UK Government. September 2016. 
  10. Country Comparison: Population. The World Factbook.
  11. Diamond, Jared M (2005). Collapse: how societies choose to fail or succeed. New York: Penguin. str. 132. ISBN 9780143036555. OCLC 62868295. But by A.D. 1606 . . . Henderson's population had ceased to exist. Pitcairn's own population had disappeared at least by 1790 ... and probably disappeared much earlier. 
  12. "History of Government and Laws, Part 15 History of Pitcairn Island". Pitcairn Islands Study Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 December 2014. Pridobljeno dne 4 July 2015. 
  13. Brian Hooker. "Down with Bligh: hurrah for Tahiti". Finding New Zealand. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 May 2010. Pridobljeno dne 4 July 2015. 
  14. Winthrop, Mark. "The Story of the Bounty Chronometer". Lareau Web Parlour. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 September 2009. Pridobljeno dne 4 July 2015. 
  15. "Mutineers of the Bounty". The European Magazine, and London Review (Philological Society of London) 69: 134. January–June 1816. 
  16. "Pitcairn's History". The Government of the Pitcairn Islands. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17 December 2014. Pridobljeno dne 4 July 2015. 
  17. Chapter X Sir Thomas Staines. The Annual Biography and Obituary for the Year . . . 15. Longman, Hurst, Rees, Orme, and Brown. 1831. str. 366–367. 
  18. "History of Pitcairn Island". Pitcairn Islands Study Centre. Pridobljeno dne 15 September 2008. 
  19. "Pitcairn descendants of the Bounty Mutineers". Jane's Oceania. 29 April 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 August 2015. 
  20. Church Missionary Society Archives. University of Birmingham. G/AC/15/75.  quoted in Wolffe, John (2007). The age of Wilberforce, More, Chalmers, and Finney. The expansion of evangelicalism 2. Inter-Varsity Press. 
  21. "Visit To Pitcairn Island". The Cornishman (OCR text). 2 March 1882. str. 6. 
  22. IBP USA (1 August 2013). Pitcairn Islands Business Law Handbook. International Business Publications. str. 92. ISBN 9781438770796. Pridobljeno dne 25 January 2015. 
  23. Ben Cahoon. "Pitcairn Island". worldstatesmen.org. Pridobljeno dne 4 July 2010. 
  24. "The People of Pitcairn Island". www.immigration.gov.pn. Pridobljeno dne 10 August 2018. 
  25. Tweedie, Neil (5 October 2004). "Islander changes his plea to admit sex assaults". The Telegraph (London). Pridobljeno dne 29 November 2011. 
  26. Fickling, David (25 October 2004). "Six found guilty in Pitcairn sex offences trial: Defendants claim British law does not apply". The Guardian (London). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 July 2015. 
  27. "Six guilty in Pitcairn sex trial". BBC News. 25 October 2004. Pridobljeno dne 29 November 2011. 
  28. "6 men convicted in Pitcairn trials". The New York Times. 24 October 2004. Pridobljeno dne 29 November 2011. 
  29. "Pitcairn islanders to surrender guns". Television New Zealand. Reuters. 11 August 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17 March 2015. Pridobljeno dne 4 July 2015. 
  30. Marks, Kathy (25 May 2005). "Pitcairners stay free till British hearing". The New Zealand Herald. Pridobljeno dne 29 November 2011. 
  31. Marks, Kathy (2009). Lost Paradise: From Mutiny on the Bounty to a Modern-Day Legacy of Sexual Mayhem, the Dark Secrets of Pitcairn Island Revealed. Simon and Schuster. str. 288. ISBN 9781416597841. 
  32. "Last Pitcairn rape prisoner released". The Sydney Morning Herald. 23 April 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 July 2015. Pridobljeno dne 4 July 2015. 
  33. Gay, Edward (11 March 2013). "Pitcairn Island mayor faces porn charges in court". The New Zealand Herald. 
  34. R v Michael Warren, (Court of Appeal of the Pitcairn Islands 2012). Besedilo
  35. Roy, Eleanor Ainge (7 March 2016). "Former Pitcairn mayor found guilty over child abuse images". Pridobljeno dne 17 November 2017 – via www.theguardian.com. 
  36. "The IUCN Red List of Threatened Species". IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno dne 2018-10-23. 
  37. "The IUCN Red List of Threatened Species". IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno dne 2018-10-23. 
  38. Endangered Species Protection Ordinance, 2004 revised edition. government.pn
  39. "The IUCN Red List of Threatened Species". IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno dne 2018-10-23. 
  40. Catharine Horswill (a1) and Jennifer A. Jackson (a1). "Humpback whales wintering at Pitcairn Island, South Pacific". Cambridge.org. doi:10.1017/S1755267212000693. Pridobljeno dne 2018-01-03. 
  41. BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Pitcairn Island.
  42. Gauke, David, ur. (2015). "2.259 Marine Protected Area (MPA) at Pitcairn" (PDF). Budget 2015: The Red Book (PDF). London: HM Treasury. str. 97. ISBN 978-1-4741-1616-9. OCLC 907644530. Arhivirano (PDF) iz prvotnega spletišča dne 10 October 2015. The government intends to proceed with designation of Predloga:Bracket MPA around Pitcairn. This will be dependent upon reaching agreement with NGOs on satellite monitoring and with authorities in relevant ports to prevent landing of illegal catch, as well as on identifying a practical naval method of enforcing the MPA at a cost that can be accommodated within existing departmental expenditure limits. 
  43. Amos, Jonathan (18 March 2015). "Budget 2015: Pitcairn Islands get huge marine reserve". BBC News. Pridobljeno dne 18 March 2015. 
  44. "Pew, National Geographic Applaud Creation of Pitcairn Islands Marine Reserve" (Sporočilo za javnost). London: The Pew Charitable Trusts. 18 March 2015. Pridobljeno dne 18 March 2015. 
  45. Clark Howard, Brian (18 March 2015). "World's Largest Single Marine Reserve Created in Pacific". National Geographic. Pridobljeno dne 18 March 2015. 
  46. "Home." Government of the Pitcairn Islands. Retrieved 31 October 2011.
  47. Press, Associated (22 June 2015). "Pitcairn Island, population 48, passes law to allow same-sex marriage". 
  48. "United Nations list of Non-Self-Governing Territories". United Nations. Pridobljeno dne 4 July 2015. 
  49. Secretariat of the Pacific Community (SPC): Pitcairn Islands-Joint Country Strategy, 2008.
  50. http://www.pitcairn.pn/Laws/Land%20Tenure%20Reform%20Ordinance.pdf
  51. Commonwealth Secretariat; Rupert Jones-Parry (2010). "Pitcairn Economy". The Commonwealth Yearbook 2010. Commonwealth Secretariat. ISBN 9780956306012. 
  52. Laing, Aislinn (9 January 2010). "Sales of honey fall for the first time in six years amid British bee colony collapse". The Daily Telegraph (London). Pridobljeno dne 3 January 2015. 
  53. Carmichael, Sri (8 January 2010). "I'll let you off, Mr Christian: you make honey fit for a queen". London Evening Standard. Pridobljeno dne 3 January 2015. 
  54. http://www.pitcairn.pn/Laws/Apiaries%20Ordinance.pdf
  55. http://www.pitcairn.pn/Laws/Pitcairn%20Souvenir%20Agency%20Ordinance.pdf
  56. http://www.government.pn/Pitcairn%20Islands%20Economic%20Report%20-%20Final%20Report.pdf
  57. Zdroj: http://ndish.com/pie/
  58. "Jasons". Jasons. 
  59. "Norfolk Island Travel Guide - Norfolk Island Tourism - Flight Centre". 
  60. Foreign travel advice: Pitcairn. Foreign and Commonwealth Office. (6 December 2012). Retrieved 29 August 2016.
  61. Pitcairn Island Report prepared by Jaques and Associates, 2003, p. 21.
  62. "APPLYING FOR A VISA FOR PITCAIRN". The Government of the PITCAIRN ISLANDS. Pitcairn Islands Office. 30 March 2018. Pridobljeno dne 30 March 2018. 
  63. "Immigration Control Ordinance" (PDF). str. 5. Pridobljeno dne 30 March 2018. 
  64. "Entry requirements". Foreign travel advice Pitcairn Island. GOV>UK. 30 March 2018. Pridobljeno dne 30 March 2018. 
  65. Foreign and Commonwealth Office, Profile on Pitcairn Islands, British Overseas Territory, 11 February 2010.
  66. Pitcairn Island Report prepared by Jaques and Associates, 2003, p. 18.
  67. "UK aid wasted on South Pacific windfarm fiasco: failed green energy scheme for only 55 people cost £250,000". Daily Mail. 8 April 2013. Pridobljeno dne 4 July 2015. 
  68. Rob Solomon and Kirsty Burnett (January 2014) Pitcairn Island Economic Review. government.pn.
  69. Ford, Herbert, ur. (30 March 2007). "News Releases: Pitcairn Island Enjoying Newest [[:Predloga:Not a typo]] [[:Predloga:Bracket]]". Pitcairn Islands Study Predloga:Not a typo. Angwin, California: Pacific Union College. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12 October 2008.  Wikipovezava znotraj URL naslova (pomoč)
  70. Pitcairn Miscellany, March 2005.
  71. http://www.pitcairn.gov.pn/policies/SDP%202014-2018%20-%20Amended%2011-05-2016.pdf
  72. "Pitcairn Census". Pitcairn Islands Study Center. Pridobljeno dne 4 July 2015. 
  73. "Pitcairn Islands Government online portal". www.government.pn. Pridobljeno dne 10 August 2018. 
  74. "Pitcairn Islands Face Extinction". The Wall Street Journal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2015-05-15. Pridobljeno dne 3 December 2014. 
  75. "South Pacific Island of 'Mutiny on the Bounty' Fame Running Out of People". The Wall Street Journal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2014-10-10. Pridobljeno dne 3 December 2014. 
  76. Pitcairn Island Government Ordinance. government.pn; Archive.org
  77. "CIA World Factbook: Pitcairn Islands". The World Factbook. Central Intelligence Agency. Pridobljeno dne 26 February 2013. 
  78. "Pitcairn Islands – Bounty Day". www.flaginstitute.org. Pridobljeno dne 10 August 2018. 
  79. "VP6T: Pitcairn". g3txf.com.
  80. VP6DX: Ducie Island. Ducie2008.dl1mgb.com. Retrieved 20 September 2013.
  81. [1]. vp6d.com Retrieved 28 October 2018.
  82. Haigh, Bill. "Pitcairn Island Immigration". www.immigration.pn. Pridobljeno dne 2018-07-26. 
  83. "Internet Charges" telecom.gov.pn. Retrieved 6 March 2019
  84. "Already Booked". Pitcairn Islands Tourism. Pridobljeno dne 22 June 2018. 
  85. David H. Evans (2007) Pitkern Ilan = Pitcairn Island. Self-published, Auckland, p. 46
  86. Lonely Planet South Pacific, 3rd ed. 2006, "Pitcairn Getting There" pp. 429–430
  87. "Pitcairn News", 13 December 2013. Retrieved 13 February 2014
  88. "View from the end of St Pauls Point on Street View". Retrieved 13 February 2014