Kašelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kašelj
Deček kašlja zaradi oslovskega kašlja.
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10R05
MKB-9786.2
MedlinePlus003072
eMedicineENT/1048560

Kášelj je refleksen sunkovit, glasen izdih zraka, ki je navadno refleksen zaradi draženja dihalnih poti,[1] lahko pa je izzvan tudi povsem hoteno. Fiziološka vloga kašlja je čiščenje dihalnih poti. Kašelj je simptom in ne posebna bolezen.

Če se z zrakom izkašljuje tudi izmeček, govorimo o produktivnem kašlju. Če izmečka ni, gre za suhi kašelj.[1] Glede na trajanje ga delimo na akutni kašelj (do tri tedne), subakutni (3–8 tednov) in kronični (več kot 8 tednov).[2]

Faze kašlja[uredi | uredi kodo]

Inspiracijska faza[uredi | uredi kodo]

V prvi fazi oseba globoko vdihne in s tem poveča prostornino zraka v pljučih. Globok vdih je posledica aktivacije inspiracijskih mišic: trebušne prepone, zunanjih medrebrnih mišic in pomožnih dihalnih mišic v vratu. Prsni koš se pomakne navzpred in navzdol, za seboj povleče stensko poprsnico in zato intraplevralni tlak močno naraste.

Kompresijska faza[uredi | uredi kodo]

V drugi, kompresijski fazi se aktivirajo ekspiracijske mišice (trebušne in notranje medrebrne mišice) ob zaprtem glotisu. Zaradi kompresije dihanja tlak v pljučih močno naraste.

Eksplozivna faza[uredi | uredi kodo]

Glasilke se hipoma razpnejo iz zrak pod velikim tlakom zapusti pljuča. Hitrost zraka doseže tudi do 480 km/h, pri nekaterih primerih so poročali že celo o poškodbi vratnih vretenc. Zrak zaradi velike hitrosti odstani iz dihal tudi tujke in izločke.

Refleksni lok[uredi | uredi kodo]

Receptorji za dražljaje so prosti končiči aferentnih vlaken klateža. Nahajajo se v sluznici dihalnih poti, v grlu in v žrelu (segajo do segmentnih bronhov).[2]

Dražljaji, ki lahko sprožijo refleks kašlja so lahko:

  • mehanični: vdihani delci, sluz ...
  • kemični: cigaretni dim, dražeči plini ...
  • toplotni: hipna izpostavitev mrazu
  • vnetni
  • psihogeni

Aferentne poti gredo po vagusu do podaljšane hrbtenjače, kjer se nahaja center za kašelj. Le-ta preko eferentnih poti preko motoričnih živcev iz hrbtenjače aktivira dihalne mišice, ki povzročijo sprva globok vdih in nato silovit izdih.

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Načeloma zdravnik poišče vzrok, ki je pripeljal do kašljanja in se zdravi ta vzrok. Velikokrat gre za vnetne procese v sluznici zaradi okužbe z bakterijami. V tem primeru je smotrna uporaba antibiotikov. Vnetja zavirajo tudi glukokortikoidi.

Zdravila, ki lajšajo sam kašelj, se imenujejo antitusiki. Produktivnega kašlja ne zaviramo, ker je to refleks, ki čisti dihalne poti; uporabljajo se lahko zdravila, ki pospešujejo izkašljevanje (na primer sekretolitiki, ki redčijo sluz).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522136/kaselj?query=ka%c5%a1elj&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar. vpogled: 9. 2. 2021.
  2. 2,0 2,1 Praprotnik M. s sod. Kašelj pri otrocih. Zdrav Vestn. 2017; 86: 212–225.