Kašelj
| Kašelj | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Klasifikacija in zunanji viri | |||||
Deček kašlja zaradi oslovskega kašlja.
|
|||||
| MKB-10 | R05 | ||||
| MKB-9 | 786.2 | ||||
| MedlinePlus | 003072 | ||||
| eMedicine | ENT/1048560 | ||||
Kašelj je refleksen sunkovit izdih zraka, lahko pa je izzvan tudi povsem hoteno. Fiziološka vloga kašlja je čiščenje dihalnih poti. Kašelj je simptom in ne posebna bolezen.
Če se z zrakom izkašljuje tudi izmeček, govorimo o produktivnem kašlju. Če izmečka ni, gre za suh oziroma neproduktiven kašelj.
Vsebina
Faze kašlja[uredi | uredi kodo]
Inspiracijska faza[uredi | uredi kodo]
V prvi fazi oseba globoko vdihne in s tem poveča prostornino zraka v pljučih. Globok vdih je posledica aktivacije inspiracijskih mišic: trebušne prepone, zunanjih medrebrnih mišic in pomožnih dihalnih mišic v vratu. Prsni koš se pomakne navzpred in navzdol, za seboj povleče stensko poprsnico in zato intraplevralni tlak močno naraste.
Kompresijska faza[uredi | uredi kodo]
V drugi, kompresijski fazi se aktivirajo ekspiracijske mišice (trebušne in notranje medrebrne mišice) ob zaprtem glotisu. Zaradi kompresije dihanja tlak v pljučih močno naraste.
Eksplozivna faza[uredi | uredi kodo]
Glasilke se hipoma razpnejo iz zrak pod velikim tlakom zapusti pljuča. Hitrost zraka doseže tudi do 480 km/h, pri nekaterih primerih so poročali že celo o poškodbi vratnih vretenc. Zrak zaradi velike hitrosti odstani iz dihal tudi tujke in izločke.
Refleksni lok[uredi | uredi kodo]
Receptorji za dražljaje so prosti končiči aferentnih vlaken klateža. Nahajajo se v sluznici dihalnih poti, v grlu in v žrelu.
Dražljaji, ki lahko sprožijo refleks kašlja so lahko:
- mehanični: vdihani delci, sluz ...
- kemični: cigaretni dim, dražeči plini ...
- toplotni: hipna izpostavitev mrazu
- vnetni
- psihogeni
Aferentne poti gredo po vagusu do podaljšane hrbtenjače, kjer se nahaja center za kašelj. Le-ta preko eferentnih poti preko motoričnih živcev iz hrbtenjače aktivira dihalne mišice, ki povzročijo sprva globok vdih in nato silovit izdih.
Zdravljenje[uredi | uredi kodo]
Načeloma zdravnik poišče vzrok, ki je pripeljal do kašljanja in se zdravi ta vzrok. Velikokrat gre za vnetne procese v sluznici zaradi okužbe z bakterijami. V tem primeru je smotrna uporaba antibiotikov. Vnetja zavirajo tudi glukokortikoidi.
Zdravila, ki lajšajo sam kašelj, se imenujejo antitusiki. Produktivnega kašlja ne zaviramo, ker je to refleks, ki čisti dihalne poti; uporabljajo se lahko zdravila, ki pospešujejo izkašljevanje (na primer sekretolitiki, ki redčijo sluz).
