Pljučnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pljučnica
Klasifikacija in zunanji viri
Črnobela rentgenska slika, s trikotnim belim področjem na levi strani. Področje je označeno s krogom.
Rentgenska slika prsnega koša, z zelo očitnim z zrakom zapolnjenim področjem klinaste oblike v desni polovici pljuč, ki je značilno za bakterijsko pljučnico.
MKB-10 J12, J13, J14, J15, J16, J17, J18, P23
MKB-9 480-486, 770.0
DiseasesDB 10166
MedlinePlus 000145
eMedicine topic list
MeSH D011014

Pljúčnica (tudi pnevmoníja ali pnevmonitis) je vnetje pljuč, ki v prvi vrsti prizadeva mikroskopske zračne mešičke, t. i. alveole. [1] [2] Največkrat bolezen povzročajo bakterije ali virusi, včasih drugi mikroorganizmi, določena zdravila in druga stanja kot na primer avtoimunske bolezni.[1] [3]

Tipični znaki in simptomi so med drugim kašelj, bolečina v prsih, vročina in oteženo dihanje.[4] Diagnostična orodja so med drugim rentgen in kultura izbljuvka. Za določene vrste pljučnice so na voljo cepiva. Zdravljenje je odvisno od osnovnega vzroka. Pljučnica, za katero se kot povzročitelj domneva bakterije, se zdravi z antibiotiki. Če gre za hudo pljučnico, se prizadeta oseba zdravi v bolnišnici.

Pljučnica prizadene po vsem svetu približno 450 milijonov ljudi na leto, to je sedem odstotkov prebivalstva, in pušča za seboj približno 4 milijone smrtnih žrtev, večinoma v državah v razvoju. Čeprav je William Osler v 19. stoletju pljučnico imel za "oficirja med vojaki s koso",[5] se je z razvojem antibiotikov in cepiv iz v 20. stoletju raven preživetja izboljšala.[6] Kljub temu pa v državah v razvoju, in med zelo starimi, zelo mladimi ter kroničnimi bolniki pljučnica ostaja vodilni vzrok smrti.[6][7] Pri neozdravljivo bolnih in pri starejših osebah, zlasti kadar so prisotne tudi druge bolezni, je pljučnica pogosto neposredni vzrok smrti. Posebno kadar skrajša z dolgotrajno boleznijo povezano trpljenje, pljučnico zato pogosto imenujejo "Prijateljica starih".[8]

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

pogostnost simptomov[9]
Simptom Pogostost
Kašelj
79-91%
Utrujenost
90%
Vročina
71-75%
Zasoplost
67-75%
Izpljunek
60-65%
Bolečine v prsnem košu
39-49%
-
Glavni simptomi nalezljive pljučnice

Ljudje z nalezljivo pljučnico imajo znake, ki so pogosto kašelj z izbljuvkom, vročina, ki jo spremljajo mrzlice, zasoplost, ob globljem vdihu ostra ali zbadajoča bolečina v prsih in pospešeno dihanje.[10] Pri starejših je lahko zmedenost najpomembnejši znak.[10] Značilni znaki in simptomi pri otrocih, mlajših kot pet let, so vročina, kašelj in hitro ali težko dihanje.[11]

Vročina ni zelo značilna, saj se pojavlja tudi pri številnih drugih pogostnih boleznih; bolniki, ki imajo hudo obliko bolezni, ali pa so podhranjeni ali starejši, vročine lahko da sploh nimajo. Poleg tega je kašelj pri otrocih, mlajših od 2 mesecev, pogosto odsoten.[11] Hujši znaki in simptomi so lahko med drugim pomodrela koža, znižan občutek za žejo, krči, vztrajno bruhanje, skrajne temperature ali zmanjšana stopnja zavesti.[11] [12]

Pljučnice bakterijskega in virusnega izvora običajno kažejo podobne simptome.[13] Nekateri vzroki so povezani s klasičnimi, toda nespecifičnimi kliničnimi značilnostmi. Pri pljučnici, katere vzrok je Legionella, se lahko pojavijo bolečine v trebuhu, driska, ali zmedenost,[14] Pljučnica, ki jo je povzročil Streptococcus pneumoniae, je povezana z izpljunkom rjaste barve,[15] pri pljučnici, ki jo povzroča Klebsiella, pa lahko pride do značilnega krvavega izmečka, ki ga pogosto opisujejo kot "ribezov žele".[9] Krvav izpljunek (znan kot hemoptiza), se lahko pojavi tudi pri drugih boleznih, kot je na primer tuberkuloza, gram-negativna pljučnica, in pri pljučnih ognojkih, kot tudi bolj pogosto pri akutnem bronhitisu.[12] Mikoplazemska pljučnica se lahko pojavi vzporedno z otekanjem bezgavk na vratu, bolečimi sklepi, ali infekcijo srednjega ušesa.[12] Virusna pljučnica se pogosteje kot pa bakterijska pljučnica javlja s piskanjem.[13] Pljučnice so v preteklosti, v prepričanju, da znaki napovedujejo osnovni vzrok, delili na "tipične" in "netipične".[16] vendar pa dokazi tega razlikovanja več ne podpirajo, zato se več ne poudarja.[16]

Vzrok[uredi | uredi kodo]

Bakterije Streptococcus pneumoniae, pogost vzrok za pljučnico, posnetek z elektronskim mikroskopom.

Pljučnica je v prvi vrsti posledica okuženja z bakterijami ali virusi, manj pogosto z glivicami ali zajedavci. Čeprav obstaja dokazano več kot 100 različnih kužnih sevov, so za večino primerov odgovorni le nekateri med njimi. Do mešanih okužb tako z virusi kot z bakterijami lahko pride pri 45 % okužb pri otrocih in pri 15 % okužb pri odraslih.[6] Povzročitelja kljub skrbnemu testiranju ni mogoče določiti v približno polovici primerov.[8]

Izraz pljučnica se včasih splošneje uporablja za katero koli obolenje, ki je posledica vnetja pljuč (ki ga povzročijo na primer avtoimunske bolezni, kemične opekline ali učinkovanje zdravila); za te vrste vnetja je primernejše ime pnevmonitis.[17] [18]

Pogoji in dejavniki tveganja, ki zvišujejo nagnjenost k pljučnici, so med drugim kajenje, imunska pomanjkljivost, alkoholizem, kronična obstruktivna pljučna bolezen, astma, kronična ledvična bolezen in bolezni jeter.[12][19] Jemanje zdravil, ki zbijajo kislino - kot so zaviralci protonske črpalke ali zaviralci H2 -, je povezano s povečanim tveganjem za pljučnico.[20] Tveganje se tudi poveča v starosti.[12]

Bakterije[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Bakterijska pljučnica.

Bakterije so najpogostejši vzrok za pljučnice, do katerih pride izven bolnišnic. Bakterijo Streptococcus pneumoniae so izolirali v skoraj 50 % primerov.[21] [22] Pogosto ugotovljeni bakterijski povzročitelji so tudi Haemophilus influenzae v 20 %, Chlamydophila pneumoniae v 13 % in Mycoplasma pneumoniae v 3 % primerov;[21] dalje Staphylococcus aureus; Moraxella catarrhalis, Legionella pneumophila in Gram-negativni bacili.[8] Vse pogostejše so številne na zdravila odporne različice navedenih povzročiteljev, tako na zdravila odporen Streptococcus pneumoniae (DRSP - Drug Resistant Streptococcus pneumoniae) in na meticilin odporni Staphylococcus aureus (MRSA).[12]

Organizmi se laže širijo, če so prisotni dejavniki tveganja.[8] Alkoholizem je povezan s Streptococcus pneumoniae, anaerobnimi organizmi in Mycobacterium tuberculosis ; kajenje pospešuje učinke pri bakterijah Streptococcus pneumoniae, Haemophilus influenzae, Moraxella catarrhalis in Legionella pneumophila. Izpostavljenost pticam je v zvezi s Chlamydia psittaci, izpostavljenost domačim živalim s Coxiella Burnetti; vdihavanje želodčne vsebine z anaerobnimi organizmi; in cistična fibroza s Pseudomonas aeruginosa in Staphylococcus aureus.[8] Streptococcus pneumoniae je pogostejši v zimskem času,[8] Nanj se sumi pri osebah, ki v velikih količinah vdihavajo anaerobne organizme.[12]

Virusi[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: virusna pljučnica.

Pri odraslih so virusi vzrok za eno tretjino, [6] pri otrocih pa za približno 15 % primerov pljučnice.[23] Pogosto vpleteni agenti so med drugim rinovirusi, koronavirusi, virus gripe, respiratorni sincicijski virus (RSV), adenovirus in parainfluenca.[6][24] Herpes simplex virus redko povzroča pljučnico, razen v skupinah kot so: novorojenčki, osebe z rakom, prejemniki presajenih organov in ljudje z obsežnimi opeklinami.[25] Za ljudi, ki so jim presadili organ ali ki so na kak drug način imunsko oslabeli, so značilne visoke ravni citomegalovirusne pljučnice.[23] [25] Z virusom inficirani se lahko drugotno okužijo z bakterijami Streptococcus pneumoniae, Staphylococcus aureus ali Haemophilus influenzae, še posebej v prisotnosti drugih zdravstvenih težav.[12][23] V različnih letnih časih prevladujejo različni virusi; v sezoni gripe lahko na primer gripa predstavlja več kot polovico vseh virusnih obolenj.[23] Občasno lahko pride do epidemij drugih virusov, kot so hantavirusi in koronavirusi.[23]

Glive[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: glivična pljučnica.

Glivična pljučnica se pojavlja redko, pogosteje pri posameznikih z imunskim sistemom, oslabljenim zaradi AIDSa, Imunosupresivov ali drugih zdravstvenih problemov.[8] [26] Najpogosteje so vzrok Histoplasma capsulatum, blastomyces, Cryptococcus neoformans, Pneumocystis jiroveci in Coccidioides immitis. Histoplazmoza je najpogostejša v porečju Misisipija, kokcidioidomikoza pa na jugozahodu ZDA.[8] Od druge polovice 20. stoletja dalje zaradi vse pogostejših potovanj in zaradi povečanih ravni imunosupresije v populaciji število primerov raste.[26]

Zajedavci[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: zajedalska pljučnica.

Pljuč se lahko lotijo številni zajedavci, med drugim Toxoplasma gondii, Strongyloides stercoralis, Ascaris lumbricoides in Plasmodium malariae.[27] Ti organizmi običajno pridejo v telo z neposrednim stikom prek kože, zaužitja ali prek žuželke-nosilca.[27] Večina zajedavcev - izjema je Paragonimus westermani - se ne loteva neposredno pljuč, temveč nanje vplivajo v drugi vrsti, poleg svojih glavnih ciljev.[27] Nekateri paraziti, zlasti zajedavci iz rodov Ascaris in Strongyloides, povzročajo močno eozinofilno reakcijo, katere posledica je lahko eozinofilna pljučnica.[27] Pri drugih okužbah, kot je recimo malarija, so pljuča prizadeta predvsem zaradi sistemskega vnetja, ki ga inducirajo citokini.[27] V razvitem svetu so te okužbe najpogostejše pri povratnikih s potovanj ali med priseljenci.[27] V svetovnem merilu so te vrste okužbe najbolj pogoste pri ljudeh z imunsko pomanjkljivostjo.[28]

Idiopatska pljučnica[uredi | uredi kodo]

Idiopatska intersticijska pljučnica ali nevnetna pljučnica[29] spada v razred difuznih pljučnih obolenj. To so med drugim difuzna alveolarna okvara, organizirajoča pljučnica, nespecifična intersticijska pljučnica, limfocitna intersticijska pljučnica, deskvamativna intersticijska pljučnica, respiratorni bronhiolitis in navadna intersticijska pljučnica.[30]

Mehanizmi[uredi | uredi kodo]

Pljučnica zapolnjuje pljučne alveole s tekočino, ki ovira preskrbo s kisikom.Mešiček na levi je normalen, mešiček na desni pa je zapolnjen s tekočino zaradi pljučnice.

Pljučnica se pogosto začenja kot okužba zgornjega dihalnega trakta, ki se pomika v spodnji del dihal. [31]

Virusi[uredi | uredi kodo]

Virusi lahko pridejo v pljuča po številnih različnih poteh. Respiratorni sincicijski virus zaide v telo, ker se ljudje dotikajo onesnaženih predmetov, nato pa svojih oči ali nosa.[23] Do infekcij z virusom pride tudi prek kontaminiranih kapljic v zraku, ki se vdihavajo skozi usta ali nos.[12] Ko so enkrat v zgornjih dihalih, lahko virusi najdejo svojo pot v pljuča, kjer se lotijo celic v prevleki dihalnih poti, alveol, ali pljučnega parenhima.[23] Nekateri virusi, kot sta virus ošpic in herpes simplex, lahko pridejo v pljuča preko krvi.[32] Invazija v pljuča lahko povzroči različno resne stopnje celične smrti.[23] Ko se imunski sistem odzove na okužbo, lahko pride do dodatne okvare pljuč.[23] Predvsem bele krvničke, v glavnem enojedrske celice povzročajo vnetje.[32] Poleg škode na pljučih mnogi virusi hkrati vplivajo na druge organe in s tem motijo ​​druge funkcije telesa. Virusi tudi lahko povzročijo, da je telo dovzetnejše za bakterijske okužbe; na ta način lahko pride do bakterijske pljučnice kot so-obolenja.[24]

Bakterije[uredi | uredi kodo]

Večina bakterij pride v pljuča preko drobne aspiracije organizmov, ki bivajo v grlu ali nosu.[12] Pri polovici normalnih ljudi prihaja med spanjem do tovrstnega vdihavanja.[16] Grlo vedno vsebuje bakterije, vendar vrste, ki so lahko da nalezljive, v njem bivajo samo v določenih obdobjih in pod določenimi pogoji.[16] Manjši del bakterijskih vrst, kot sta Mycobacterium tuberculosis in Legionella pneumophila, pride v pljuča preko kontaminiranih kapljic v zraku.[12] Bakterije se lahko širijo tudi preko krvi.[13] Ko so enkrat v pljučih, bakterije lahko zasedejo prostore med celicami in med alveoli, kjer jih makrofagi in nevtrofilci (obrambne bele krvničke) skušajo onemogočiti. [33] Nevtrofilci tudi sproščajo citokine, ki sprožijo splošno aktivacijo imunskega sistema.[34] To vodi do povišane telesne temperature, tresavic in utrujenosti, ki so običajni znaki bakterijske pljučnice.[34] Nevtrofilci, bakterije in tekočine iz okoljnih krvnih žil napolnijo alveole, kar se jasno odraža na rentgenskih slikah prsnega koša.[35]

Diagnoza[uredi | uredi kodo]

Diagnoza pljučnice je običajno postavljena na temelju telesnih znakov in rentgenske slike prsnega koša.[36] Vzrok pa je težko potrditi, ker poskusa, ki bi enolično dokazal, da gre za bakterije, še ni na voljo.[6][36] Svetovna zdravstvena organizacija je opredelila za pljučnico pri otrocih klinične znake, ki so ali kašelj ali oteženo in hitro dihanje, stiska v prsnem košu, ali zmanjšana stopnja zavesti.[37] Hitro dihanje pomeni več kot 60 vdihov na minuto pri otrocih pod dvema mescema starosti, 50 vdihov na minuto pri otrocih med dvema mescema in enim letom, ter več kot 40 vdihov na minuto pri otrocih od enega do pet let.[37] Pri otrocih sta povečana hitrost dihanja in stisnjen spodnji del prsi bolj jasen znak, kot pa preverjanje s stetoskopom.[11]

Na splošno pri odraslih v blagih primerih preiskave niso potrebne.[38] Pljučnica je zelo malo verjetna, če so vitalni znaki normalni in avskultacija prsi ne kaže posebnosti.[39] Pri osebah, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, se priporoča pulzna oksimetrija, radiografija prsnega koša in preizkus krvi — popolno štetje krvnih teles, serumski elektroliti, C-reaktivni proteini in morebiti preizkus delovanja jeter..[38] Diagnoza za gripi podobno bolezen se lahko sklene na podlagi znakov in simptomov; vendar pa je za potrditev influence potrebno testiranje.[40] Tako zdravljenje pogosto temelji na dokazani prisotnosti influence v okolju pacienta ali na hitrem testu na gripo.[40]

Fizični pregled[uredi | uredi kodo]

Fizični pregled lahko včasih odkrije nizek krvni tlak, visok srčni utrip, ali nizko nasičenost s kisikom.[12] Hitrost dihanja je lahko da nad normalo, do zvišanja lahko pride dan ali dva pred drugimi znaki.[12][16] Pri pregledu je lahko da prsni koš videti normalen, vendar je lahko da videti skrčenje koša na prizadeti strani. Ostri zvoki iz večjih dihalnih poti, do katerih pride zaradi vnetja pljuč, tako imenovano bronhialno dihanje, je mogoče zaznati ob avskultaciji s stetoskopom.[12] Na prizadetem območju je slišati med vdihom hropeče zvoke. [12] Perkusija je lahko da slišati topo na prizadetih delih pljuč; povečana, ne pa znižana zvočna resonanca razlikuje pljučnico od plevralnega izliva.[10]

Slikanje[uredi | uredi kodo]

. CT prsnega koša, ki dokazuje pljučnico v desnem krilu (na levi strani slike)

Rentgenska slika prsnega koša se pogosten diagnostičen pripomoček.[11] Pri ljudeh z blago obliko bolezni je slikanje nujno le pri primerih, kjer lahko pride do zapletov, kjer z zdravljenjem ne pride do izboljšanja, ali kjer vzrok za obolenje ni jasen.[11] [38] Če je oseba tako bolna, da potrebuje hospitalizacijo, se priporoča rentgensko slikanje prsnega koša.[38] Ugotovitve ne ustrezajo vedno resnosti bolezni in ne morejo zanesljivo razločiti med bakterijskimi in virusnimi okužbami.[11]

Rentgenske slike pljučnice se lahko razvrstijo kot lobarna pljučnica, bronhopnevmonija (znana tudi kot lobularna pljučnica), in intersticijska pljučnica.[41] Pljučnica, katere vzrok so bakterije iz domačega okolja, klasično kaže zdruznjenje pljuč v enem od pljučnih režnjev; znana je pod imenom lobarna pljučnica.[21] Vendar pa se izvidi med seboj lahko razlikujejo in drugi vzorci so pri drugih vrstah pljučnice pogosti.[21] Aspiracijska pljučnica lahko kaže bilateralna motna mesta predvsem v temeljih pljuč in na desni strani.[21] Rentgenski posnetki virusne pljučnice so lahko videti normalni, lahko so napihnjeni, s krpastimi območji bilateralno, ali pa kažejo sliko, ki je podobna bakterijski pljučnici z lobarno konsolidacijo.[21] Radiološki znaki v zgodnjih fazah bolezni lahko da niso prisotni, zlasti v prisotnosti dehidracije, ali pa jih je težko interpretirati, če gre za debelo osebo ali bolnika z anamnezo bolezni pljuč.[12] CT skeniranje lahko v nejasnih primerih nudi dodatne informacije.[21]

Mikrobiologija[uredi | uredi kodo]

Ugotavljati povzročitelja pri bolnikih, ki se zdravijo v domačem okolju, stroškovno ni učinkovito in običajno na potek zdravljenja ne vpliva. [11] Za ljudi, ki se ne odzivajo na zdravljenje, je treba vzeti v obzir kulturo izpljunka; pri osebah s kroničnim produktivnim kašljem je treba opraviti kulturo za Mycobacterium tuberculosis.[38] Testiranje za druge konkretne organizme iz razlogov javnega zdravja priporočajo ob epidemijah.[38] Pri bolnikih, ki so zaradi hude oblike bolezni pripeljani v bolnišnico, se poleg kulture izpljunka tudi svetuje kulturo krvi,[38] ter testiranje urina na antigene za Legionello in Streptococcus.[42] Virusne okužbe se lahko potrdijo z dokazom prisotnosti virusa ali njegovih antigenov v kulturi ali z verižno reakcijo s polimerazo (PCR); obstajajo tudi druge metode.[6] Povzročitelj se z rutinskimi mikrobiološkimi testi določi le v 15 % primerov.[10]

Razvrstitev[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Razvrstitev pljučnice.

Pnevmonitis pomeni vnetje pljuč; pod pljučnico se običajno razume pnevmonitis, ki ga povzroča okužba. Včasih gre za nenalezljivo obliko, ki ima kot dodatno značilnost pljučno konsolidacijo.[43] Pljučnica se najpogosteje razvršča po tem, kje in kako je do nje prišlo: ali v domačem okolju, ali prek vdihovanja, ali v okviru zdravstvenih storitev, ali v bolnišnici, ali pa prek prezračevalnih naprav.[21] Lahko se tudi razvršča glede na prizadeto območje pljuč: lobarna pljučnica, bronhialna pljučnica in akutna intersticijska pljučnica,[21] ali pa glede na povzročitelja.[44] Pljučnica se pri otrocih lahko dodatno razporedi na podlagi znakov in simptomov v ne-hudo, hudo ali zelo hudo.[45]

Bolnišnična pljučnica[uredi | uredi kodo]

Bolnišnična pljučnica (oziroma v bolnišnici pridobljena pljučnica) je vsaka pljučnica, ki se razvije vsaj 48 ur po sprejemu v bolnišnico. Spada med najpogostejšebolnišnične okužbe.[46] Nasplošno je najpomembnejši povzročitelj Pseudomonas aeruginosa, ki je zlasti pogost pri bolnikih na oddelkih intenzivne nege, bolnikih s cistično fibrozo, nevtropenijo, napredovalim aidsom in bronhiektazijo. Drugi pomembni povzročitelji so še enterične gramnegativne bakterije (npr. Enterobacter sp., Klebsiella pneumoniae, Acinetobacter spp., Escherichia coli, Serratia marcescens, Proteus sp., Acinetobacter sp.) ter Staphylococcus aureus (tako občutljivi sevi na meticilin kot odporni proti njemu).

Bolnišnična pljučnica predstavlja 10–15 % vseh bolnišnično pridobljenih okužb. Njena pogostost se giblje med 5–10/1000 hospitalizacij in se razlikuje med posameznimi bolnišničnimi oddelki. Najbolj pogosta (12–29 %) je na enotah intenzivnega zdravljenja, kjer so oskrbovani bolniki z najhujšimi spremljajočimi boleznimi, ki potrebujejo tudi umetno respiratorno podporo. Bolnišnična pljučnica ima večjo prevalenco v univerzitetnih bolnišnicah. Smrtnost bolnišnične pljučnice je med bolnišničnimi okužbami najvišja. Celokupna smrtnost bolnikov z bolnišnično pljučnico znaša 70 %, vendar vsi smrtni primeri niso neposredna posledica okužbe. Za bolnišnično pljučnico namreč navadno zbolijo že tako življenjsko ogroženi bolniki. Zato so uvedli pojem pripisljive smrtnosti, ki pove, kolikšen je delež smrti zaradi bolnišnične pljučnice, do katere ne bi prišlo v odsotnosti te okužbe. Ocenjujejo, da je 33–50 % smrtnih primerov, obolelih za bolnišnično pljučnico, neposredna posledica okužbe.[46]

Zunajbolnišnična pljučnica[uredi | uredi kodo]

Zunajbolnišnična pljučnica je pljučnica, za katero zboli odrasla oseba v domačem ali drugem okolju zunaj bolnišnice ali do 48 ur po sprejemu v bolnišnico. Taka oseba nima poznane motnje imunske obrambe proti okužbi in ne razlogov za priložnostno okužbo. Povzročitelj je v 40–68 % primerov Streptococcus pneumoniae, v 5–10 % primerov Haemophilus influenzae, manj pogosto pa Mycoplasma pneumoniae, virusi, legionele, Chlaspremydophila pneumoniae, aerobni, po Gramu negativni bacili, Staphylococcus aureus in proti meticilinu odporni S. aureus domačega okolja. Pri do 25 % primerov ostane etiologija nepojasnjena.[47] Z zdravstvom povezana zunajbolnišnična pljučnica nastane pri bolnikih, ki so bili v zadnjih 90 dneh dva ali več dni hospitalizirani v akutnih bolnišnicah, so bili nato nameščeni v nebolnišničnih negovalnih ustanovah ali rehabilitacijskih centrih, so na parenteralnem zdravljenju doma ali ambulantno, so na hemodializi ali zdravijo se zaradi kroničnih ran. Pri vseh teh obstaja večja verjetnost za okužbo s povzročitelji, odpornimi proti antibiotikom. Povzročitelji so proti penicilinu odporni S. pneumoniae, proti meticilinu odporni S. aureus, Pseudomonas aeruginosa, Klebsiella pneumoniae, Acinetobacter spp., Escherichia coli, legionele in anaerobi.[47]

Zunajbolnišnična pljučnica je pogosta akutna infekcijska bolezen. Po orientacijskih podatkih se v slovenskih bolnišnicah letno zdravi okoli 2500–3000 bolnikov z zunajbolnišnično pljučnico. To je približno 20 % vseh pljučnic, kar je enak delež kot v drugih državah. Pljučnica je pomemben vzrok smrti, saj je smrtnost v bolnišnici zdravljenih bolnikov s pljučnico okrog 10 %, bolnikov s pridruženimi kroničnimi boleznimi in starostnikov pa znatno višja.[48]

Tipične in atipične pljučnice[uredi | uredi kodo]

Glede na izraženost simptomov in znakov, ki naj bi napovedovali povzročitelja, so pljučnice nekoč delili na tipične in atipične, vendar pa dokazi niso podprli te delitve.[16]

Atipična pljučnica je klinično neznačilna pljučnica, ki jo najpogosteje povzročijo mikoplazme vrste Mycoplasma pneumoniae in tudi drugi mikroorganizmi kot npr. Chlamydia pneumoniae, Chlamydia psittaci, Legionella pneumophila, Coxiella burnetii, respiratorni sincicijski virus, virusi influence, adenovirusi, virus noric, coxsackievirusi, virus herpesa simpleksa, citomegalovirus, virus Hantaan in koronavirusi.[49] Pri tipični pljučnici gre za značilno klinično sliko z nenadnim nastopom, visoko vročino, produktivnim kašljem, bolečino v prsih, levkocitozo ... Barvanje po Gramu je pozitivno na bakterijskega povzročitelja. Pogosti povzročitelji so S. pneumoniae, Streptococcus pyogenes in H. influenzae.[50]

Diferencialna diagnoza[uredi | uredi kodo]

Številni bolezni lahko kažejo pljučnici podobne znake in simptome: kronična obstruktivna pljučna bolezen (COPD), astma, pljučni edem, bronhiektazija, pljučni rak in pljučna embolija.[10] Drugače kot pri pljučnici astmo in KOPB običajno spremlja sopenje, pljučni edem kaže nenormalen elektrokardiogram, znak za raka in bronhiektazijo je dolgotrajno kašljanje, pljučna embolija pa se javi z akutnim izbruhom ostre bolečine v prsih in zasoplostjo.[10]

Preprečevanje[uredi | uredi kodo]

Preprečevanje vključuje med drugim cepljenje, okoljske ukrepe in ustrezno zdravljenje drugih zdravstvenih težav.[11] Verjetno je, da bi bilo mogoče smrtnost med otroki zmanjšati za 400.000, ko bi se globalno uvedli ustrezni zaščitni ukrepi; ko bi bilo po vsem svetu na voljo ustrezno zdravljenje, bi lahko zmanjšali število smrti med otroci za nadaljnjih 600.000. [13]

Cepljenje[uredi | uredi kodo]

Cepljenje varuje pred nekaterimi pljučnicami bakterijskega in virusnega izvora, tako pri otrocih kot pri odraslih. Cepivo proti gripi je omejeno učinkovito proti virusom gripe A in B.[6][51] Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) priporoča letno cepljenje vsem osebam, starim najmanj 6 mescev.[52] Imunizacija zdravstvenega osebja zmanjša tveganje za virusne pljučnice med njihovimi pacienti.[42] Ko pride do izbruhov gripe, lahko zdravila, kot so amantadin ali rimantadin, pomagajo preprečiti obolenje.[53] Ali sta zanamivir ali oseltamivir je učinkovita, ni znano, ker podjetje, ki izdeluje oseltamivir, javnosti za neodvisno analizo ni omogočilo dostopa do testnih rezultatov.[54]

Za cepljenje proti Haemophilus influenzae in Streptococcus pneumoniae obstajajo dobri dokazi v podporo za uporabo cepiva.[31] Cepljenje otrok proti Streptococcus pneumoniae je znižalo pogostnost teh okužb pri odraslih, saj se odrasli pogosto okužijo pri otrocih. Cepivo za Streptococcus pneumoniae je na voljo za odrasle; dokazano je, da zmanjša tveganje za invazivno pnevmokokno bolezen.[55] Druga cepiva, ki dokazano ščitijo pred pljučnico, so med drugim cepiva proti oslovskemu kašlju, noricam in ošpicam.[56]

Drugo[uredi | uredi kodo]

Priporoča se prenehati s kajenjem[38] in zmanjšati onesnaževanje zraka v bivalnih prostorih, do katerega prihaja zaradi kuhanja z lesom ali gnojem.[11] [13] Zdi se, da je kajenje največji posamezni dejavnik tveganja za pnevmokokne pljučnice pri drugače zdravih odraslih ljudeh.[42] Čiste roke in kašljanje v rokav sta lahko tudi učinkovita zaščitna ukrepa.[56] Nošnja kirurške maske lahko preprečuje prenos bolezni.[42]

Ustrezno zdravljenje osnovne bolezni (npr. HIV / AIDS, sladkorna bolezen in nedohranjenost), lahko zmanjša tveganje za pljučnico.[13] [56] [57] Pri otrocih pod 6 mesecev starosti, ekskluzivno dojenje zmanjšuje tako tveganje, kot tudi resnost bolezni.[13] Pri ljudeh s HIV / AIDS, katerih število celic CD4 je pod 200 celic/uL antibiotik trimetoprim/sulfametoksazol zmanjša tveganje za Pneumocystis pneumonia[58] in lahko da pomaga preprečiti obolenje pri imunokomprimitiranih osebah, ki nimajo HIV.[59]

Testiranje nosečnic na B Streptococcus in Chlamydia trachomatis in po potrebi jemanje antibiotikov zmanjšuje verjetnost pljučnice pri dojenčkih;[60] [61] preventivni ukrepi za prenos virusa HIV z matere na otroka so lahko tudi učinkoviti.[62] Za odsesavanje ust in grla dojenčkov s [plodovnica|plodovnico]], obarvano z mekonijo, ni bilo ugotovljeno, da bi zmanjšalo verjetnost za aspiracijsko pljučnico; postopek lahko povzroči morebitno škodo,[63] tako da se v večini primerov tega postopka ne priporoča.[63] Pri šibkih starejših osebah dobra oralna higiena lahko zniža tveganje za aspiracijsko pljučnico.[64] Dodajanje cinka pri otrocih, starih od 2 mesecev do pet let, se zdi da zmanjšanje verjetnost za pljučnico.[65]

Obvladovanje[uredi | uredi kodo]

CURB-65
Simptom Točke
Confusion - Zmedenost
1
Urea>7 mmol/l
1
Respiratorni nivo>30
1
SBP<90mmHg, DBP<60mmHg
1
Starost>=65
1

Oralni antibiotiki, počitek, enostavni analgetiki in tekočine za popolno ozdravljenje zadoščajo.[38] Prizadeti z drugimi zdravstvenimi stanji, starejši ljudje, ali ljudje z občutno obteženim dihanjem potrebujejo naprednejše vrste nege. Če se simptomi poslabšajo, če se z zdravljenjem na domu pljučnica ne izboljša, ali pa če pride do zapletov, je lahko potrebna hospitalizacija.[38] Po vsem svetu, približno 7-13 % primerov med otroci zahteva zdravljenje v bolnišnici,[11] v razvitem svetu pa med 22 in 42 % odraslih, ki so zboleli v domačem okolju, potrebuje zdravljenje v bolnišnici. [38] Točkovanje po CURB-65 je koristno pri odločanju, ali je odraslo osebo treba hospitalizirati.[38] Če je rezultat točkovanja 0 ali 1, se ljudje običajno zdravijo doma; pri 2 je potrebno kratko bivanje v bolnišnici ali pa skrbnejše spremljanje; pri točkah 3-5 se priporoča hospitalizacija.[38] Otroke z dihalno stisko ali zasičenostjo s kisikom pod 90 % je treba poslati v bolnišnico.[66] Koliko je pljučna fizioterapija pri pljučnici koristna, še ni jasno.[67] Neinvazivna ventilacija je lahko koristna za paciente v enoti za intenzivno nego.[68] Za zdravila za kašelj v prosti prodaji se ve, da ne učinkujejo,[69] prav tako nekoristen je cink pri otrocih.[70] Za mukolitike ni dovolj dokazov na voljo.[69]

Bakterije[uredi | uredi kodo]

Antibiotiki pri primerih bakterijske pljučnice izboljšajo izid.[71] Izbira antibiotika je sprva odvisna od značilnosti prizadete osebe, kot so starost, zdravstveno ozadje in mesto okužbe. V Veliki Britaniji priporočajo pri izvenbolnišnično pridobljenih pljučnicah kot prvi korak empirično zdravljenje z amoksicilinom, alternativno z doksiciklinom ali klaritromicinom.[38] V Severni Ameriki, kjer so "netipične" oblike izvenbolnišnično pridobljene pljučnice pogostejše, so makrolidi (kot sta azitromicin ali eritromicin) in doksiciklin zamenjali amoksicilin kot prvi korak pri ambulantnem zdravljenju odraslih.[22] [72] Pri otrocih z lažjimi ali zmernimi simptomi je amoksicilin še dalje prva izbira.[66] Uporaba fluorokinolonov v nezapletenih primerih se – glede na to, da kake večje klinične koristi od njih ni – zaradi nevarnosti stranskih učinkov in tveganja odpornosti pri bakterijah odsvetuje.[22] [73] Zdravljenje običajno traja sedem do deset dni, vendar postaja jasno, da so krajša zdravljenja (od tri do pet dni) podobno učinkovita.[74] Za bolnišnično pridobljeno pljučnico se priporočajo antibiotiki tretje in četrte generacije – cefalosporini, karbapenemi, fluorokinoloni, aminoglikozidi in vankomicin.[75] Ti antibiotiki se pogosto dajejo intravensko in v kombinaciji.[75] Pri bolnikih, ki se zdravijo v bolnišnici, znaša izboljšanje z začetnimi antibiotiki več kot 90 %.[16]

Virusi[uredi | uredi kodo]

Inhibitorji nevraminidaze, se lahko uporabljajo za zdravljenje virusne pljučnice, ki jo povzročajo virusi influence (gripa A in gripa B).[6] Za druge povzročitelje izven bolnice pridobljene virusne pljučnice, kot so SARS koronavirus, adenovirus, hantavirus in virus parainfluence ni konkretnih priporočil za protivirusna zdravila.[6] Gripo A se lahko zdravi z rimantadinom ali amantadinom, gripo A ali B pa z oseltamivirom, zanamivirom ali peramivirom.[6] Zdravila so najbolj učinkovita, če se z njimi začne najkasneje v 48 urah po nastopu simptomov.[6] Za številne seve H5N1 influence A, poznane tudi kot ptičja influenca ali "ptičja gripa", so ugotovili, da so odporni proti rimantadinu in amantadinu.[6] Nekateri strokovnjaki uporabo antibiotikov pri virusni pljučnici priporočajo, saj je zaplet z bakterijsko okužbo nemogoče izključiti.[6] Britansko torakalno združenje priporoča, da osebam z blago boleznijo antibiotikov ne daje.[6] Uporaba kortikosteroidov je sporna.[6]

Vdihavanje[uredi | uredi kodo]

Na splošno se aspiracijski pnevmonitis obravnava konservativno z antibiotiki, indiciranimi samo za aspiracijsko pljučnico.[76] Izbira antibiotika je odvisna od več dejavnikov, tako recimo od osumljenega povzročitelja in od tega, ali je do pljučnice prišlo izven bolnišnice ali v bolnišničnem okolju. Običajne možnosti so med drugim klindamicin, kombinacija beta-laktam antibiotika in metronidazola, ali aminoglikozid.[77] Kortikosteroidi ov se včasih uporabljajo pri aspiracijski pljučnici, vendar je malo dokazov za njih učinkovitost.[76]

Napoved[uredi | uredi kodo]

Z zdravljenjem se bo večina vrst bakterijske pljučnice stabilizirala v 3-6 dneh.[78] Pogosto traja nekaj tednov, da večina simptomi izgine.[78] Rentgenska slika se običajno razjasni v štirih tednih in smrtnost je nizka (pod 1 %).[12][79] Pri starejših osebah ali pri ljudeh z drugimi pljučnimi problemi lahko okrevanje traja več kot 12 tednov. Pri osebah, ki potrebujejo hospitalizacijo, lahko umrljivost znaša do 10 %, pri obolelih, ki zahtevajo intenzivno nego, pa lahko doseže 30-50 %.[12] Pljučnica je med bolnišničnimi okužbami najpogostejši vzrok smrti.[16] Pred pojavom antibiotikov je smrtnost pri v bolnišnico sprejetih bolnikih tipično znašala 30 %.[8]

Zapleti se lahko pojavijo zlasti pri starejših osebah in pri bolnikih z drugimi zdravstvenimi problemi.[79] Pri tem gre lahko med drugim za empiem, pljučni abces, bronhiolitis obliterans, sindrom akutne respiratorne stiske, sepso, in poslabšanje drugih problemov z zdravjem.[79]

Klinična napovedna pravila[uredi | uredi kodo]

Klinična napovedna pravila so razvili z namenom, bolj objektivno napovedati izide pljučnice.[16] Ta pravila se pogosto uporabljajo pri odločanju o tem, ali osebo hospitalizirati ali ne.[16]

Plevralni izliv, empiem in ognojek[uredi | uredi kodo]

rentgenska slika prsnega koša v vodoravni legi. Spodnje črno območje, to je desna polovica pljuč, je manjše, pod njim svetlejše območje s pljučnim izlivom. Rdeče puščice kažejo nanje
Plevralni izliv na rentgenski sliki prsnega koša. Puščica A kaže razslojevanje tekočine na desni strani prsi. Puščica B kaže širino desne polovice pljuč. Pljučna prostornina je zmanjšana zaradi nabiranja tekočine okrog pljuč.

Pri pljučnici lahko pride do zbiranja tekočine v prostoru, ki obdaja pljuča.[81] Včasih lahko mikroorganizmi to tekočino okužijo, ki povzroči empiem.[81] Da se empiem razloči od bolj običajnega parapneumonskega izliva, se lahko vzorec tekočine vzame z iglo (toracenteza), in pregleda.[81] Če se ugotovi, da gre za empiem, je potrebna popolna drenaža tekočine, pogosto je za to potreben drenažni kateter.[81] V hujših primerih empiema, je lahko potreben kirurški poseg (luščenje).[81] Če okužena tekočina ne odteka, lahko okužba dalje vztraja, saj antibiotiki ne prodirajo dobro v plevralno votlino. Če je tekočina sterilna, je drenaža potrebna le, če povzroča simptome, ali če vzrok ni jasen.[81]

V redkih primerih, bodo bakterije v pljučih ustvarile žep okužene tekočine, ki se imenuje pljučni ognojek (absces).[81] Pljučni ognojki so običajno na rentgenski sliki prsnega koša vidni, vendar je za potrditev diagnoze pogosto potreben CT prsnega koša.[81] Ognojki se običajno pojavijo pri aspiracijski pljučnici, pogosto vsebujejo več vrst bakterij. Dolgoročni antibiotiki so običajno primerni za zdravljenje pljučnega ognojka, ampak včasih mora ognojek izsušiti kirurg ali radiolog.[81]

Odpoved dihal in obtočil[uredi | uredi kodo]

Pljučnica lahko sproži sindrom akutne respiratorne stiske (ARDS), ki je posledica kombinacije okužbe in vnetnega odziva, kar vodi lahko do odpovedi dihal. Pljuča se hitro napolnijo s tekočino in otrdijo. Zaradi te otrdelosti in vzporednih resnih težav pri zajemanju kisika zaradi alveolarne tekočine, je lahko da za preživetje potrebno daljše obdobje mehanskega ozračevanja.[23]

Sepsa je možni zaplet pri pljučnici, pojavlja pa se običajno pri ljudeh z oslabljeno imunostjo ali hiposplenizmom. Najpogosteje vpleteni organizmi so Streptococcus pneumoniae, Haemophilus influenzae in Klebsiella pneumoniae. Premisliti je vredno tudi o drugih možnih vzrokih za simptome, kot je na primer lahko srčnomišični infarkt ali pljučna embolija.[82]

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Epidemiologija pljučnice.
zemljevid sveta, temno-rdeče barve v Afriki, oranžne barve v delih Azije in Južne Amerike, in rumene barve v Evropi in Severni Ameriki
Starostno standardizirana smrtnost: okužbe spodnjih dihal na 100.000 prebivalcev v letu 2004.[83]
     ni podatkov      <700      700–775      775–850      850–925      925–1000      1000–1075
     1075–1150      1150–1225      1225–1300      1300–1375      1375–1450      >1450

Pljučnica je pogosta bolezen, za katero po svetu oboli letno okoli 450 milijonov ljudi; pojavlja se v vseh delih sveta.[6] Predstavlja pomemben vzrok smrti med vsemi starostnimi skupinami; gre za 4 milijone smrtnih žrtev letno (7% vseh smrti na svetu).[6][71] Pogostnost je največja pri otrocih pod pet let in pri odraslih nad 75 let.[6] Okoli petkrat večja je v svetu v razvoju kot v razvitem svetu.[6] Virusna pljučnica je odgovorna za okoli 200 milijonov primerov.[6] V Združenih državah Amerike je leta 2009 pljučnica bila na osmem mestu med vzroki smrti.[12]

Otroci[uredi | uredi kodo]

V letu 2008 je za pljučnico zbolelo okoli 156 milijonov otrok (151 milijonov v državah v razvoju in 5 milijonov v razvitem svetu).[6] V letu 2010 se je končala v 1,3 milijonov primerov s smrtjo, to pomeni 18 % vseh smrti pri otrocih pod pet let, od tega jih je bilo 95 % v državah v razvoju.[6][11] [84] Države z največjim bremenom bolezni so med drugimi Indija (43 milijonov), Kitajska (21 milijonov) in Pakistan (10 milijonov).[85] Med otroci v državah z nizkimi dohodki predstavlja vodilni vzrok smrti.[6][71] Mnoge od teh smrti prizadenejo novorojenčke. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je pljučnica vzrok za eno od treh smrti pri novorojenčkih.[86] Približno polovica teh smrti je mogoče preprečiti, ker gre za bakterijskega povzročitelja, proti kateremu je na voljo učinkovito cepivo.[87] Leta 2011 je v ZDA pljučnica bila najpogostejši razlog za sprejem v bolnišnico po obisku na urgenci za dojenčke in otroke.[88]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

WPA poster, 1936/1937

Pljučnica je bila pogosta bolezen v vsej človeški zgodovini.[89] Simptome je opisal že Hipokrat (c. 460 BC – 370 BC):[89] "Peripnevmonia in pljučna obolenja kažejo naslednje znake: če je vročina akutna in če obstaja bolečina na eni od strani ali na obeh, in če je prisoten izpljunek ali kašelj, in če so izpljunki rumene ali modrikaste barve, in tenki ali penjeni ...ali kako drugače neobičajen ... Ko je pljučnica na vrhuncu, je primer brezupen, če se mu ne sčisti, in slabo je, če bolnik težko diha in ima vodo, ki je redka in ki zaudarja, in če se poti okoli vratu in glave, kajti takšen pot je slab, ker je posledica dušenja, hropenja in nasilja bolezni, ki prevladuje."[90] Vendar pa Hipokrat je pljučnico imel za bolezen ", ki so jo imenovala starodavna izobražena ljudstva." Poročal je tudi o rezultatih kirurške drenaže empiemov. Maimonides (1135-1204 AD) je navedel naslednja opažanja: "Osnovni simptomi, ki se pojavljajo pri pljučnici in ki nikoli ne manjkajo, so: akutna povišana telesna temperatura, vztrajna plevritična bolečina na strani, kratki hitri vdihi, nazobljen pulz in kašelj. "[91] Ta klinični opis precej spominja na navedbe v sodobnih učbenikih in kaže raven medicinskega znanja vse od srednjega veka do 19. stoletja.

Edwin Klebs je leta 1875 kot prvi opazil bakterije v dihalnih poteh oseb, ki so umrle zaradi pljučnice.[92] Začetno delo, ki je ugotovilo dva običajna bakterijska povzročitelja, Streptococcus pneumoniae in Klebsiella pneumoniae, sta opravila Carl Friedländer[93] in Albert Fränkel[94] leta 1882 oziroma 1884. Friedlander je razvil Gram barvilo, to je temeljni laboratorijski test, ki se še danes uporablja za prepoznavo in razvrstitev bakterij. Članek Christian Grama iz leta 1884 opisuje postopek, ki je omogočil razločiti med dvema vrstama bakterij in pri tem dokazal, da pljučnico lahko povzroča več mikroorganizmov.[95]

Sir William Osler, znan kot "oče moderne medicine," se je zavedal smrti in invalidnosti zaradi pljučnice, in jo je leta 1918, ko je prehitela tuberkulozo kot enega od glavnih vzrokov smrti tistih dni, imenoval "oficirja med vojaki s koso". Ta izraz je bil prvi uporabil John Bunyan v zvezi s tuberkulozo.[96][97] Osler je opisal pljučnico tudi kot "prijatelja starih ljudi", saj je pogosto pomenila hitro in nebolečo smrt, namesto mnogih drugih, veliko počasnejših in bolj bolečih poti na oni svet.[8]

Številni novi razvoji so na začetku 19. stoletja izboljšali izid za bolnike s pljučnico. Z odkritjem penicilina in drugih antibiotikov, s sodobnimi kirurškimi tehnikami in intenzivno nego je v 20. stoletju zaradi pljučnice smrtnost v razvitem svetu strmo padla z začetnih 30 %. Ledta 1988 se je začelo s cepljenjem otrok proti Haemophilus influenzae tipa B, kar je povzročilo zelo hitro dramatičen upad v številu obolenj.[98] S cepljenjem proti bakteriji Streptococcus pneumoniae se je pri odraslih začelo leta 1977 in pri otrocih leta 2000, posledica je bil podoben upad v obolevnosti.[99]

Družba in kultura[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Spisek znanih primerov pljučnice

Ozaveščenost[uredi | uredi kodo]

Zaradi velikega bremena, ki ga bolezen predstavlja za države v razvoju, in zaradi razmeroma nizke ozaveščenosti o bolezni v razvitih državah, je svetovna zdravstvena skupnost razglasila 12. november za Svetovni dan pljučnice, dan, ko se zavedni državljani in politični delavci osredotočijo na korake proti bolezni.[100]

Stroški[uredi | uredi kodo]

Globalni ekonomski stroški zunajbolnišnične pljučnice po oceni znašajo 17 milijard dolarjev letno.[12] Druge ocene so precej višje. V letu 2012 so v ZDA skupni stroški za zdravljenje pljučnice po oceni znašali 20 milijard dolarjev; [101] stroški hospitalizacije na osebo (mediana) znašajo več kot 15.000 dolarjev.[102] Po podatkih, ki so jih objavili centri za zdravstvene storitve, so v ZDA leta 2012 stroški za stacionarno zdravljenje nezapletene pljučnice znašali povprečno 24.549, v skrajnih primerih pa tudi 124,000 dolarjev. Povprečni strošek za posvet na urgenci je za pljučnico znašal 943, za zdravila 66 dolarjev.[103] Skupni letni stroški za zdravljenje pljučnice v Evropi so po ocenah znašali 10 milijard €.[104]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 McLuckie, A., ur. (2009). Respiratory disease and its management. New York: Springer. str. 51. ISBN 978-1-84882-094-4. 
  2. ^ Leach, Richard E. (2009). Acute and Critical Care Medicine at a Glance (2nd izd.). Wiley-Blackwell. ISBN 1-4051-6139-6. Pridobljeno dne 2011-04-21. 
  3. ^ Jeffrey C. Pommerville (2010). Alcamo's Fundamentals of Microbiology (9th izd.). Sudbury MA: Jones & Bartlett. str. 323. ISBN 0-7637-6258-X. 
  4. ^ Ashby, Bonnie; Turkington, Carol (2007). The encyclopedia of infectious diseases (3rd izd.). New York: Facts on File. str. 242. ISBN 0-8160-6397-4. Pridobljeno dne 2011-04-21. 
  5. ^ Osler, William (1901). Principles and Practice of Medicine, 4th Edition. New York: D. Appleton and Company. str. 108. 
  6. ^ 6,00 6,01 6,02 6,03 6,04 6,05 6,06 6,07 6,08 6,09 6,10 6,11 6,12 6,13 6,14 6,15 6,16 6,17 6,18 6,19 6,20 6,21 6,22 6,23 Ruuskanen, O; Lahti, E; Jennings, LC; Murdoch, DR (2011-04-09). "Viral pneumonia". Lancet 377 (9773): 1264–75. doi:10.1016/S0140-6736(10)61459-6. PMID 21435708. 
  7. ^ George, Ronald B. (2005). Chest medicine : essentials of pulmonary and critical care medicine (5th izd.). Philadelphia, PA: Lippincott Williams & Wilkins. str. 353. ISBN 9780781752732. 
  8. ^ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 8,6 8,7 8,8 8,9 Eddy, Orin (Dec 2005). "Community-Acquired Pneumonia: From Common Pathogens To Emerging Resistance". Emergency Medicine Practice 7 (12). 
  9. ^ 9,0 9,1 Tintinalli, Judith E. (2010). Emergency Medicine: A Comprehensive Study Guide (Emergency Medicine (Tintinalli)). New York: McGraw-Hill Companies. str. 480. ISBN 0-07-148480-9. 
  10. ^ 10,0 10,1 10,2 10,3 10,4 10,5 Hoare Z; Lim WS (2006). "Pneumonia: update on diagnosis and management" (PDF). BMJ 332 (7549): 1077–9. doi:10.1136/bmj.332.7549.1077. PMC 1458569. PMID 16675815. 
  11. ^ 11,00 11,01 11,02 11,03 11,04 11,05 11,06 11,07 11,08 11,09 11,10 11,11 Singh, V; Aneja, S (March 2011). "Pneumonia — management in the developing world". Paediatric respiratory reviews 12 (1): 52–9. doi:10.1016/j.prrv.2010.09.011. PMID 21172676. 
  12. ^ 12,00 12,01 12,02 12,03 12,04 12,05 12,06 12,07 12,08 12,09 12,10 12,11 12,12 12,13 12,14 12,15 12,16 12,17 12,18 12,19 Nair, GB; Niederman, MS (November 2011). "Community-acquired pneumonia: an unfinished battle". The Medical clinics of North America 95 (6): 1143–61. doi:10.1016/j.mcna.2011.08.007. PMID 22032432. 
  13. ^ 13,0 13,1 13,2 13,3 13,4 13,5 13,6 "Pneumonia (Fact sheet N°331)". World Health Organization. August 2012. 
  14. ^ Darby, J; Buising, K (October 2008). "Could it be Legionella?". Australian family physician 37 (10): 812–5. PMID 19002299. 
  15. ^ Ortqvist, A; Hedlund, J; Kalin, M (December 2005). "Streptococcus pneumoniae: epidemiology, risk factors, and clinical features". Seminars in respiratory and critical care medicine 26 (6): 563–74. doi:10.1055/s-2005-925523. PMID 16388428. 
  16. ^ 16,00 16,01 16,02 16,03 16,04 16,05 16,06 16,07 16,08 16,09 16,10 Murray, Nadel (2010). 32. poglavje.
  17. ^ Lowe, J. F.; Stevens, Alan (2000). Pathology (2nd izd.). St. Louis: Mosby. str. 197. ISBN 0-7234-3200-7. 
  18. ^ Snydman, editors, Raleigh A. Bowden, Per Ljungman, David R. (2010). Transplant infections (3rd izd.). Philadelphia: Wolters Kluwer Health/Lippincott Williams & Wilkins. str. 187. ISBN 978-1-58255-820-2. 
  19. ^ Marrie, edited by Thomas J. (2002). Community-acquired pneumonia. New York: Kluwer Academic Publishers. str. 20. ISBN 9780306468346. 
  20. ^ Eom, CS; Jeon, CY; Lim, JW; Cho, EG; Park, SM; Lee, KS (22 February 2011). "Use of acid-suppressive drugs and risk of pneumonia: a systematic review and meta-analysis". CMAJ : Canadian Medical Association journal = journal de l'Association medicale canadienne 183 (3): 310–9. doi:10.1503/cmaj.092129. PMC 3042441. PMID 21173070. 
  21. ^ 21,0 21,1 21,2 21,3 21,4 21,5 21,6 21,7 21,8 Sharma, S; Maycher, B; Eschun, G (May 2007). "Radiological imaging in pneumonia: recent innovations". Current Opinion in Pulmonary Medicine 13 (3): 159–69. doi:10.1097/MCP.0b013e3280f3bff4. PMID 17414122. 
  22. ^ 22,0 22,1 22,2 Anevlavis S; Bouros D (February 2010). "Community acquired bacterial pneumonia". Expert Opin Pharmacother 11 (3): 361–74. doi:10.1517/14656560903508770. PMID 20085502. 
  23. ^ 23,0 23,1 23,2 23,3 23,4 23,5 23,6 23,7 23,8 23,9 Murray and Nadel (2010). Chapter 31.
  24. ^ 24,0 24,1 Figueiredo LT (September 2009). "Viral pneumonia: epidemiological, clinical, pathophysiological, and therapeutic aspects". J Bras Pneumol 35 (9): 899–906. doi:10.1590/S1806-37132009000900012. PMID 19820817. 
  25. ^ 25,0 25,1 Behera, D. (2010). Textbook of pulmonary medicine (2nd izd.). New Delhi: Jaypee Brothers Medical Pub. str. 391–394. ISBN 8184487495. 
  26. ^ 26,0 26,1 Maskell, Nick; Millar, Ann (2009). Oxford desk reference.. Oxford: Oxford University Press. str. 196. ISBN 9780199239122. 
  27. ^ 27,0 27,1 27,2 27,3 27,4 27,5 Murray and Nadel (2010). Chapter 37.
  28. ^ Vijayan, VK (May 2009). "Parasitic lung infections". Current Opinion in Pulmonary Medicine 15 (3): 274–82. doi:10.1097/MCP.0b013e328326f3f8. PMID 19276810. 
  29. ^ ed. in chief Richard K. Root. Eds. Francis Waldvogel (1999). Clinical infectious diseases : a practical approach. New York, NY [u.a.]: Oxford Univ. Press. str. 833. ISBN 978-0-19-508103-9. 
  30. ^ Volume editors, Ulrich Costabel (2007). Diffuse parenchymal lung disease : ... 47 tables ([Online-Ausg.] izd.). Basel: Karger. str. 4. ISBN 978-3-8055-8153-0. 
  31. ^ 31,0 31,1 Ranganathan, SC; Sonnappa, S (February 2009). "Pneumonia and other respiratory infections". Pediatric clinics of North America 56 (1): 135–56, xi. doi:10.1016/j.pcl.2008.10.005. PMID 19135585. 
  32. ^ 32,0 32,1 editors, Gary R. Fleisher, Stephen Ludwig ; associate editors, Richard G. Bachur [et at.] (2010). Textbook of pediatric emergency medicine (6th izd.). Philadelphia: Wolters Kluwer/Lippincott Williams & Wilkins Health. str. 914. ISBN 1605471593. 
  33. ^ Hammer, edited by Stephen J. McPhee, Gary D. (2010). Pathophysiology of disease : an introduction to clinical medicine (6th izd.). New York: McGraw-Hill Medical. str. Chapter 4. ISBN 0071621679. 
  34. ^ 34,0 34,1 Fein, Alan (2006). Diagnosis and management of pneumonia and other respiratory infections (2nd izd.). Caddo, OK: Professional Communications. str. 28–29. ISBN 1884735630. 
  35. ^ Kumar, Vinay (2010). Robbins and Cotran pathologic basis of disease. (8th izd.). Philadelphia, PA: Saunders/Elsevier. str. Chapter 15. ISBN 1416031219. 
  36. ^ 36,0 36,1 Lynch, T; Bialy, L; Kellner, JD; Osmond, MH; Klassen, TP; Durec, T; Leicht, R; Johnson, DW (2010-08-06). "A systematic review on the diagnosis of pediatric bacterial pneumonia: when gold is bronze". V: Huicho, Luis. PLoS ONE 5 (8): e11989. doi:10.1371/journal.pone.0011989. PMC 2917358. PMID 20700510. 
  37. ^ 37,0 37,1 Ezzati, edited by Majid; Lopez, Alan D.; Rodgers, Anthony; Murray, Christopher J.L. (2004). Comparative quantification of health risks. Genève: Organisation mondiale de la santé. str. 70. ISBN 978-92-4-158031-1. 
  38. ^ 38,00 38,01 38,02 38,03 38,04 38,05 38,06 38,07 38,08 38,09 38,10 38,11 38,12 38,13 Lim, WS; Baudouin, SV; George, RC; Hill, AT; Jamieson, C; Le Jeune, I; Macfarlane, JT; Read, RC; Roberts, HJ; Levy, ML; Wani, M; Woodhead, MA; Pneumonia Guidelines Committee of the BTS Standards of Care, Committee (October 2009). "BTS guidelines for the management of community acquired pneumonia in adults: update 2009". Thorax 64 (Suppl 3): iii1–55. doi:10.1136/thx.2009.121434. PMID 19783532. 
  39. ^ Saldías, F; Méndez, JI; Ramírez, D; Díaz, O (April 2007). "[Predictive value of history and physical examination for the diagnosis of community-acquired pneumonia in adults: a literature review]". Revista medica de Chile 135 (4): 517–28. PMID 17554463. 
  40. ^ 40,0 40,1 Call, SA; Vollenweider, MA; Hornung, CA; Simel, DL; McKinney, WP (2005-02-23). "Does this patient have influenza?". JAMA: the Journal of the American Medical Association 293 (8): 987–97. doi:10.1001/jama.293.8.987. PMID 15728170. 
  41. ^ Helms, editors, William E. Brant, Clyde A. (2012-03-20). Fundamentals of diagnostic radiology (4th izd.). Philadelphia: Wolters Kluwer/Lippincott Williams & Wilkins. str. 435. ISBN 9781608319114. 
  42. ^ 42,0 42,1 42,2 42,3 Mandell, LA; Wunderink, RG; Anzueto, A; Bartlett, JG; Campbell, GD; Dean, NC; Dowell, SF; File TM, Jr; Musher, DM; Niederman, MS; Torres, A; Whitney, CG; Infectious Diseases Society of America; American Thoracic Society (1 March 2007). "Infectious Diseases Society of America/American Thoracic Society consensus guidelines on the management of community-acquired pneumonia in adults". Clinical infectious diseases : an official publication of the Infectious Diseases Society of America 44 (Suppl 2): S27–72. doi:10.1086/511159. PMID 17278083. 
  43. ^ Stedman's medical dictionary. (28th izd.). Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins. 2006. ISBN 978-0-7817-6450-6. 
  44. ^ Dunn, L (June 29 – July 5, 2005). "Pneumonia: classification, diagnosis and nursing management". Nursing standard (Royal College of Nursing (Great Britain) : 1987) 19 (42): 50–4. doi:10.7748/ns2005.06.19.42.50.c3901. PMID 16013205. 
  45. ^ organization, World health (2005). Pocket book of hospital care for children : guidelines for the management of common illnesses with limited resources.. Geneva: World Health Organization. str. 72. ISBN 978-92-4-154670-6. 
  46. ^ 46,0 46,1 Drinovec J., Mrhar A., Nagelj N. "Družbeno breme v bolnišnici pridobljene pljučnice." Farmacevtski vestnik letnik 57. številka 1 (2006) str. 3–8.
  47. ^ 47,0 47,1 Mušič, Ema (2010). Priporočila za obravnavo zunajbolnišnične pljučnice odraslih. Zdravniški vestnik, letnik 79, številka 3, str. 245–164.
  48. ^ Mušič idr. Usmeritve za obravnavo zunajbolnišnične pljučnice (ZBP) pri odraslih. Golnik : Bolnišnica, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, 2006
  49. ^ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5533205/pljucnica?query=plju%C4%8Dnica, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 14. 1. 2015.
  50. ^ http://www.expertconsultbook.com/expertconsult/ob/book.do?method=display&type=bookPage&decorator=none&eid=4-u1.0-B978-0-323-04825-5..10027-3--s0120&isbn=978-0-323-04825-5, vpogled: 14. 1. 2015.
  51. ^ Jefferson, T; Di Pietrantonj, C; Rivetti, A; Bawazeer, GA; Al-Ansary, LA; Ferroni, E (2010-07-07). "Vaccines for preventing influenza in healthy adults". V: Jefferson, Tom. Cochrane Database of Systematic Reviews (7): CD001269. doi:10.1002/14651858.CD001269.pub4. PMID 20614424. 
  52. ^ "Seasonal Influenza (Flu)". Center for Disease Control and Prevention. Pridobljeno dne 29 June 2011. 
  53. ^ Jefferson T; Deeks, JJ; Demicheli, V; Rivetti, D; Rudin, M (2004). "Amantadine and rimantadine for preventing and treating influenza A in adults". V: Jefferson, Tom. Cochrane Database Syst Rev (3): CD001169. doi:10.1002/14651858.CD001169.pub2. PMID 15266442. 
  54. ^ Jefferson, T; Jones, MA; Doshi, P; Del Mar, CB; Heneghan, CJ; Hama, R; Thompson, MJ (18 January 2012). "Neuraminidase inhibitors for preventing and treating influenza in healthy adults and children". V: Jefferson, Tom. Cochrane Database of Systematic Reviews 1: CD008965. doi:10.1002/14651858.CD008965.pub3. PMID 22258996. 
  55. ^ Moberley, SA; Holden, J; Tatham, DP; Andrews, RM (2008-01-23). "Vaccines for preventing pneumococcal infection in adults". V: Andrews, Ross M. Cochrane Database of Systematic Reviews (1): CD000422. doi:10.1002/14651858.CD000422.pub2. PMID 18253977. 
  56. ^ 56,0 56,1 56,2 "Pneumonia Can Be Prevented — Vaccines Can Help". Centers for Disease Control and Prevention. Pridobljeno dne 22 October 2012. 
  57. ^ Gray, DM; Zar, HJ (May 2010). "Community-acquired pneumonia in HIV-infected children: a global perspective". Current Opinion in Pulmonary Medicine 16 (3): 208–16. doi:10.1097/MCP.0b013e3283387984. PMID 20375782. 
  58. ^ Huang, L; Cattamanchi, A; Davis, JL; den Boon, S; Kovacs, J; Meshnick, S; Miller, RF; Walzer, PD; Worodria, W; Masur, H; International HIV-associated Opportunistic Pneumonias (IHOP), Study; Lung HIV, Study (June 2011). "HIV-associated Pneumocystis pneumonia". Proceedings of the American Thoracic Society 8 (3): 294–300. doi:10.1513/pats.201009-062WR. PMC 3132788. PMID 21653531. 
  59. ^ Green H, Paul M, Vidal L, Leibovici L (2007). "Prophylaxis for Pneumocystis pneumonia (PCP) in non-HIV immunocompromised patients". V: Green, Hefziba. Cochrane Database Syst Rev (3): CD005590. doi:10.1002/14651858.CD005590.pub2. PMID 17636808. 
  60. ^ Taminato, M; Fram, D; Torloni, MR; Belasco, AG; Saconato, H; Barbosa, DA (November–December 2011). "Screening for group B Streptococcus in pregnant women: a systematic review and meta-analysis". Revista latino-americana de enfermagem 19 (6): 1470–8. doi:10.1590/s0104-11692011000600026. PMID 22249684. 
  61. ^ Darville, T (October 2005). "Chlamydia trachomatis infections in neonates and young children". Seminars in pediatric infectious diseases 16 (4): 235–44. doi:10.1053/j.spid.2005.06.004. PMID 16210104. 
  62. ^ Global Action Plan for Prevention and Control of Pneumonia (GAPP). World Health Organization. 2009. 
  63. ^ 63,0 63,1 Roggensack, A; Jefferies, AL; Farine, D; Basso, M; Delisle, MF; Hudon, L; Mundle, WR; Murphy-Kaulbeck, LC; Ouellet, A; Pressey, T (April 2009). "Management of meconium at birth". Journal of obstetrics and gynaecology Canada : JOGC = Journal d'obstetrique et gynecologie du Canada : JOGC 31 (4): 353–4, 355–7. PMID 19497156. 
  64. ^ van der Maarel-Wierink, CD; Vanobbergen, JN; Bronkhorst, EM; Schols, JM; de Baat, C (6 March 2012). "Oral health care and aspiration pneumonia in frail older people: a systematic literature review". Gerodontology 30 (1): 3–9. doi:10.1111/j.1741-2358.2012.00637.x. PMID 22390255. 
  65. ^ Lassi, ZS.; Haider, BA.; Bhutta, ZA. (2010). "Zinc supplementation for the prevention of pneumonia in children aged 2 months to 59 months.". Cochrane Database Syst Rev (12): CD005978. doi:10.1002/14651858.CD005978.pub2. PMID 21154362. 
  66. ^ 66,0 66,1 Bradley, JS; Byington, CL; Shah, SS; Alverson, B; Carter, ER; Harrison, C; Kaplan, SL; Mace, SE; McCracken GH, Jr; Moore, MR; St Peter, SD; Stockwell, JA; Swanson, JT (2011-08-31). "The Management of Community-Acquired Pneumonia in Infants and Children Older Than 3 Months of Age: Clinical Practice Guidelines by the Pediatric Infectious Diseases Society and the Infectious Diseases Society of America". Clinical infectious diseases : an official publication of the Infectious Diseases Society of America 53 (7): e25–76. doi:10.1093/cid/cir531. PMID 21880587. 
  67. ^ Yang, M; Yuping, Y; Yin, X; Wang, BY; Wu, T; Liu, GJ; Dong, BR (2010-02-17). "Chest physiotherapy for pneumonia in adults". V: Dong, Bi Rong. Cochrane Database of Systematic Reviews (2): CD006338. doi:10.1002/14651858.CD006338.pub2. PMID 20166082. 
  68. ^ Zhang, Y; Fang, C; Dong, BR; Wu, T; Deng, JL (14 March 2012). "Oxygen therapy for pneumonia in adults". V: Dong, Bi Rong. Cochrane Database of Systematic Reviews 3: CD006607. doi:10.1002/14651858.CD006607.pub4. PMID 22419316. 
  69. ^ 69,0 69,1 Chang CC, Cheng AC, Chang AB (2012). "Over-the-counter (OTC) medications to reduce cough as an adjunct to antibiotics for acute pneumonia in children and adults". V: Chang, Christina C. Cochrane Database Syst Rev 2: CD006088. doi:10.1002/14651858.CD006088.pub3. PMID 22336815. 
  70. ^ Haider, BA; Lassi, ZS; Ahmed, A; Bhutta, ZA (5 October 2011). "Zinc supplementation as an adjunct to antibiotics in the treatment of pneumonia in children 2 to 59 months of age". V: Bhutta, Zulfiqar A. Cochrane Database of Systematic Reviews (10): CD007368. doi:10.1002/14651858.CD007368.pub2. PMID 21975768. 
  71. ^ 71,0 71,1 71,2 Kabra SK; Lodha, R; Pandey, RM (2010). "Antibiotics for community-acquired pneumonia in children". V: Kabra, Sushil K. Cochrane Database Syst Rev 3 (3): CD004874. doi:10.1002/14651858.CD004874.pub3. PMID 20238334. 
  72. ^ Lutfiyya MN; Henley, E; Chang, LF; Reyburn, SW (February 2006). "Diagnosis and treatment of community-acquired pneumonia" (PDF). Am Fam Physician 73 (3): 442–50. PMID 16477891. 
  73. ^ Eliakim-Raz, N; Robenshtok, E; Shefet, D; Gafter-Gvili, A; Vidal, L; Paul, M; Leibovici, L (12 September 2012). "Empiric antibiotic coverage of atypical pathogens for community-acquired pneumonia in hospitalized adults". V: Eliakim-Raz, Noa. Cochrane Database of Systematic Reviews 9: CD004418. doi:10.1002/14651858.CD004418.pub4. PMID 22972070. 
  74. ^ Scalera NM; File, TM (April 2007). "How long should we treat community-acquired pneumonia?". Current Opinion in Infectious Diseases 20 (2): 177–81. doi:10.1097/QCO.0b013e3280555072. PMID 17496577. 
  75. ^ 75,0 75,1 American Thoracic Society; Infectious Diseases Society of America (February 2005). "Guidelines for the management of adults with hospital-acquired, ventilator-associated, and healthcare-associated pneumonia". Am J Respir Crit Care Med 171 (4): 388–416. doi:10.1164/rccm.200405-644ST. PMID 15699079. 
  76. ^ 76,0 76,1 Marik, PE (May 2011). "Pulmonary aspiration syndromes". Current Opinion in Pulmonary Medicine 17 (3): 148–54. doi:10.1097/MCP.0b013e32834397d6. PMID 21311332. 
  77. ^ Predloga:Cite list
  78. ^ 78,0 78,1 Behera, D. (2010). Textbook of pulmonary medicine (2nd izd.). New Delhi: Jaypee Brothers Medical Pub. str. 296–297. ISBN 9788184487497. 
  79. ^ 79,0 79,1 79,2 Cunha (2010). Pages6-18.
  80. ^ Rello, J (2008). "Demographics, guidelines, and clinical experience in severe community-acquired pneumonia". Critical care (London, England). 12 Suppl 6 (Suppl 6): S2. doi:10.1186/cc7025. PMC 2607112. PMID 19105795. 
  81. ^ 81,0 81,1 81,2 81,3 81,4 81,5 81,6 81,7 81,8 Yu, H (March 2011). "Management of pleural effusion, empyema, and lung abscess". Seminars in interventional radiology 28 (1): 75–86. doi:10.1055/s-0031-1273942. PMC 3140254. PMID 22379278. 
  82. ^ Cunha (2010). Pages 250–251.
  83. ^ "WHO Disease and injury country estimates". World Health Organization (WHO). 2004. Pridobljeno dne 11 November 2009. 
  84. ^ Liu, L; Johnson, HL; Cousens, S; Perin, J; Scott, S; Lawn, JE; Rudan, I; Campbell, H; Cibulskis, R; Li, M; Mathers, C; Black, RE; Child Health Epidemiology Reference Group of WHO and, UNICEF (Jun 9, 2012). "Global, regional, and national causes of child mortality: an updated systematic analysis for 2010 with time trends since 2000". Lancet 379 (9832): 2151–61. doi:10.1016/S0140-6736(12)60560-1. PMID 22579125. 
  85. ^ Rudan, I; Boschi-Pinto, C; Biloglav, Z; Mulholland, K; Campbell, H (May 2008). "Epidemiology and etiology of childhood pneumonia". Bulletin of the World Health Organization 86 (5): 408–16. doi:10.2471/BLT.07.048769. PMC 2647437. PMID 18545744. 
  86. ^ Garenne M; Ronsmans, C; Campbell, H (1992). "The magnitude of mortality from acute respiratory infections in children under 5 years in developing countries". World Health Stat Q 45 (2–3): 180–91. PMID 1462653. 
  87. ^ WHO (1999). "Pneumococcal vaccines. WHO position paper". Wkly. Epidemiol. Rec. 74 (23): 177–83. PMID 10437429. 
  88. ^ Weiss AJ, Wier LM, Stocks C, Blanchard J (June 2014). "Overview of Emergency Department Visits in the United States, 2011". HCUP Statistical Brief #174. Rockville, MD: Agency for Healthcare Research and Quality. 
  89. ^ 89,0 89,1 Feigin, Ralph (2004). Textbook of Pediatric Infectious Diseases (5th izd.). Philadelphia: W. B. Saunders. str. 299. ISBN 978-0-7216-9329-3. 
  90. ^ Hippocrates On Acute Diseases wikisource link
  91. ^ Maimonides, Fusul Musa ("Pirkei Moshe").
  92. ^ Klebs E (1875-12-10). "Beiträge zur Kenntniss der pathogenen Schistomyceten. VII Die Monadinen" [Signs for Recognition of the Pathogen Schistomyceten]. Arch. Exptl. Pathol. Parmakol. 4 (5/6): 40–488. 
  93. ^ Friedländer C (1882-02-04). "Über die Schizomyceten bei der acuten fibrösen Pneumonie". Virchow's Arch pathol. Anat. U. Physiol. 87 (2): 319–324. doi:10.1007/BF01880516. 
  94. ^ Fraenkel A (1884-04-21). "Über die genuine Pneumonie, Verhandlungen des Congress für innere Medicin". Dritter Congress 3: 17–31. 
  95. ^ Gram C (1884-03-15). "Über die isolierte Färbung der Schizomyceten in Schnitt- und Trocken-präparaten". Fortschr. Med 2 (6): 185–9. 
  96. ^ edited by J.F. Tomashefski, Jr. [] et al. (2008). Dail and Hammar's pulmonary pathology (3rd izd.). New York: Springer. str. 228. ISBN 978-0-387-98395-0. 
  97. ^ William Osler, Thomas McCrae (1920). The principles and practice of medicine: designed for the use of practitioners and students of medicine (9th izd.). D. Appleton. str. 78. "One of the most widespread and fatal of all acute diseases, pneumonia has become the "Captain of the Men of Death," to use the phrase applied by John Bunyan to consumption." 
  98. ^ Adams WG; Deaver, KA; Cochi, SL; et al. et al. (January 1993). "Decline of childhood Haemophilus influenzae type B (Hib) disease in the Hib vaccine era". JAMA 269 (2): 221–6. doi:10.1001/jama.1993.03500020055031. PMID 8417239. 
  99. ^ Whitney CG; Farley, MM; Hadler, J; et al. et al. (May 2003). "Decline in invasive pneumococcal disease after the introduction of protein-polysaccharide conjugate vaccine". N. Engl. J. Med. 348 (18): 1737–46. doi:10.1056/NEJMoa022823. PMID 12724479. 
  100. ^ "World Pneumonia Day Official Website". World Pneumonia Day Official Website. Fiinex. Pridobljeno dne 13 August 2011. 
  101. ^ "Household Component Summary Data Tables". 
  102. ^ "Household Component Summary Data Tables". 
  103. ^ "One hospital charges $8,000 — another, $38,000 - The Washington Post". 
  104. ^ Welte T, Torres A, Nathwani D (January 2012). "Clinical and economic burden of community-acquired pneumonia among adults in Europe". Thorax 67 (1): 71–9. doi:10.1136/thx.2009.129502. PMID 20729232. 

Bibliografija

  • John F. Murray (2010). Murray and Nadel's textbook of respiratory medicine (5th izd.). Philadelphia, PA: Saunders/Elsevier. ISBN 1416047107. 
  • Burke A. Cunha, ur. (2010). Pneumonia essentials (3rd izd.). Sudbury, MA: Physicians' Press. ISBN 0763772208. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]