Jetra

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa

Jetra so za vretenčarje značilen organ. Imajo osrednjo vlogo v presnovi in številne druge naloge, kot je razstrupljevanje zdravil, skladiščenje glikogena in sinteza plazemskih proteinov. V njih nastaja žolč, ki je udeležen pri prebavi. Medicinski izrazi, ki so povezani z jetri, se pogosto začnejo s hepato- ali hepatičen, kar izvira iz starogrške besede za jetra, hepar.

Anatomija[uredi | uredi kodo]

Pogled od spodaj
Ventralni pogled na podganja jetra po perfuziji

Jetra odraslega človeka tehtajo navadno med 1,0 in 2,5 kilogramov. So mehek, rožnatorjav kot bumerang oblikovan organ. Poleg kože so največji organ našega telesa. Ležijo tik pod prepono na desni strani zgornjega abdomna, desno od želodca. V njihovi bližini je tudi žolčnik, kjer se skladišči žolč.

Jetra so razdeljena v režnje ali lobuse.[1] Desni jetrni reženj je največji. Od levega je ločen s srpasto jetrno vezjo (falciformnim ligamentom), od kavdatnega s spodnjo votlo veno, od kvadratnega pa z žolčnikom. Levi jetrni reženj je manjši, ločen od desnega s falciformnim ligamentom, od kvadratastega in kavdatnega pa s fisurama za okroglo jetrno vez in venski ligament. Kavdatni reženj je izbočenje v zadajšnjem delu visceralnega površja jeter, ki ga omejujejo jetrna lina, sulkus spodnje votle vene in narastišče hepatogastričnega ligamenta. Kvadratni reženj je predel v sprednjem delu visceralnega površja jeter, ki ga omejujejo jetrna lina, žolčnik in okrogla jetrna vez.[2]

Jetra oskrbujeta dve glavni krvni žili, jetrna arterija (arteria hepatica) in portalna vena (vena portae). Sem se steka kri iz vranice, trebušne slinavke in tankega črevesa. Tako jetra predelujejo hranila in stranske proizvode prebave hrane. Iz jeter se kri steka po jetrnih venah (venae hepaticae)neposredno v spodnjo votlo veno (vena cava inferior).

Žolč, ki nastaja v jetrih, se steka v žolčne kanalikule, ki se združujejo v žolčne vode. Ti se končno stekajo v desni in levi jetrni vod, ki se združita v skupni jetrni vod (ductus hepatis communis). Žolč lahko takoj vstopi v dvanajstnik, ali pa se prehodno uskladišči v žolčniku.

Jetra so eden redkih notranjih organov, ki so sposobni naravne regeneracije. Lahko se popolnoma obnovijo tudi, kadar je ostala le še četrtina neprizadetega tkiva.

Razvoj[uredi | uredi kodo]

V 3. tednu razvoja zarodka zraste iz dna prednjega črevesa endodermalni jetrni divertikel ter raste v mezenhim prečnega pretina (septum transversum). Izvorni jetrni divertikel se razveji v številne jetrne povezke, ki so tesno povezani z mezenhimom prečnega pretina. Hkrati z rastjo jetrnih povezkov nastaja tudi sistem žolčnih izvodil, med jetrnimi povezki pa so tudi sinusoidi, preko katerih poteka izmenjava hranil in stranskih produktov presnove z jetrnimi celicami (hepatociti). Jetra hitro rastejo in postopoma postanejo prevelika za prečni pretin ter rastejo v ventralni mezenterij v trebušni votlini. Ventralni mezenterij med jetri in trebušno steno imenujemo srpasta jetrna vez (falciformni jetrni ligament), ventralni mezenterij med jetri in želodcem pa mali omentum ali pečica (omentum minus). Jetra rastejo, imajo vse bolj zapleteno zgradbo, hkrati zorijo tudi hepatociti. Hepatociti začnejo proizvajati številne snovi, albumine, glikogen, sečnino itd. že pred rojstvom, ob rojstvu pa so že popolnoma zreli. Pomembna funkcija jeter je hemopoeza (tvorba krvnih celic), ki poteka v jetrih v 2. trimesečju. Hematopoetske celice, ki pridejo v jetra od drugod, se naselijo v majhnih skupkih ob hepatocitih. V 12. tednu začnejo jetra proizvajati žolč, ki potuje po žolčnih izvodilih, se kopiči v žolčniku in se izlije v prebavno cev. Žolč obarva otroško smolo (mekonij) temnozeleno.[3]

Fiziologija[uredi | uredi kodo]

Različne funkcije jeter opravljajo hepatociti (jetrne parenhimske celice).

Obolenja jeter[uredi | uredi kodo]

Mnoga obolenja jeter spremlja zlatenica kot izraz povečane ravni bilirubina v sistemu. Bilirubin je posledica razgradnje hemoglobina mrtvih rdečih krvničk; jetra ga navadno odstranijo iz krvi in izločijo z žolčem.

Za ugotavljanje delovanja jeter so na razpolago številni testi jetrne funkcije

Presaditev jeter[uredi | uredi kodo]

Presaditev jeter omogoča zdravljenje bolnikov z nepopravljivo jetrno odpovedjo. Do tega največkrat pride ob kroničnih boleznih, ki vodijo v cirozo, kot npr. kronični hepatitis C, alkoholizem, avtoimunski hepatitis idr. Redkeje gre za fulminantno jetrno odpoved, kjer se jetra nepopravljivo okvarijo v nekaj dneh do nekaj tednih. Darovalci presadkov so večinoma nedavno umrli zaradi okvare možganov.

Jetra kot hrana[uredi | uredi kodo]

Jetra ptic in sesalcev so bogata z vitaminom A. V prevelikih okoliščinah (zlasti pri uživanju polarnih živali), lahko to povzroči zastrupitev.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Brvar M. Ultrazvočna anatomija jeter. Medicinski mesečnik, 2005; letnik 1, št. 8–9: 6-10.
  2. ^ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=lobus, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 5. 9. 2013.
  3. ^ Zorc Pleskovič R., Petrovič D. Razvoj prebavil. MED RAZGL 2004; 43: 55–62.

Literatura[uredi | uredi kodo]

- v angleščini:

  • Sheila Sherlock, James Dooley. Diseases of the liver and biliary system , 11th ed. Oxford, UK ; Malden, MA : Blackwell Science. 2002. ISBN 0-632-05582-0 (COBISS)
  • David Zakim, Thomas D. Boyer. eds. Hepatology: a textbook of liver disease, 4th ed. Philadelphia: Saunders. 2003. ISBN 0-7216-9051-3 (COBISS)

- v slovenščini:

  • Stanisavljević, Dragoje. Transplantacija jeter v Sloveniji. V publikaciji Kirurgija jeter in vranice , str. 137-144. Kirurška šola, Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo, Kirurška klinika, 2004. Ljubljana. ISBN 961-91446-0-0. (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

v angleščini
v slovenščini