Vitamin B12

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vitamin B12
Cobalamin skeletal.svg
IUPAC ime α-(5,6-dimetilbenzimidazolil)kobamidcianid
Kemijska formula C63H88CoN14O14P
Molekulska masa 1355.37 g/mol


Vitamin B12 ali kobalamin je v vodi topen vitamin. Vitamin B12 predstavlja družino kemijskih substanc, ki se v organizmu pretvorijo v aktivno obliko – kobalamin. To so cianokobalamin, hidroksokobalamin, metilkobalamin in adenozilkobalamin.

Esencialen je za sintezo purina in timidina, rast krvnih celic, delovanje ščitnice, sintezo mielina ter normalno delovanje možganov in živčevja (vzdržuje integriteto živčne membrane). Zaradi velikosti in zapletenosti strukture se industrijsko pridobiva le z bakterijsko fermentacijo. [1]

Viri[uredi | uredi kodo]

Vitamin B12 se nahaja v jetrih, ledvicah, mesu, jajcih, siru, mleku in ribah. V hrani rastlinskega izvora in kvasu je prisoten le v sledeh, saj ga rastline same ne sintetizirajo. Primeri živil rastlinskega izvora, ki kobalamin vsebujejo, so izdelki iz soje (zlasti fermentirani, kot je npr. tempeh) in nekatere vrste alg (npr. alge dulse)[2].

Hrana µg vitamin B12/100g
pečena goveja jetra 83,1
kuhana puranja drobovina 33,2
svinjska jetra 20,1
surove pacifiške ostrige 16,0
kuhane kraljevske rakovice z Aljaske 11,5
surove školjke 11,3
kuhana piščančja drobovina 9,4
švicarski sir 3,34
goveje meso (nekuhano) 1,15
surovo jajce 0,89
polnomastno kravje mleko 0,45
surove piščančje prsi 0,20

[1]


Priporočene vrednosti vnosa[uredi | uredi kodo]

Skupina µg/dan
novorojenčki (do 6 meseca) 0,3
dojenčki od 6 mesecev do 1 leta 0,5
otroci od 1 leta do 3 let 0,7
otroci od 4 do 6 let 1
otroci od 7 do 10 let 1,4
mladostniki od 11 let naprej 2
odrasli 2
nosečnice 2,2
doječe matere (prvih 6 mesecev) 2,6

Absorpcija[uredi | uredi kodo]

Za absorpcijo je zelo pomembna želodčna kislina in intrinzični faktor (IF), zato pri hipoklorhidriji (npr. kot posledici zdravljenja želodčne razjede z inhibitorji protonske črpalke) lahko pride do malabsorpcije vitamina B12. Podobno se zgodi pri gastritični atrofiji.
Težave z absorpcijo in s tem tudi pomanjkanje vitamina B12 naraščajo s starostjo. [3]

Vitamin B12 kot prehransko dopolnilo[uredi | uredi kodo]

Nekatere raziskave so potrdile izboljšanje nekaterih bolezenskih stanj, kot so perniciozna anemija, ateroskleroza, povečan holesterol, osteoporoza, HIV, hepatitis, astma, diabetes, neplodnost pri moških.
Deluje tudi kot protektiv pri raku na dojkah.

Pomanjkanje[uredi | uredi kodo]

Zdrav človek, ki uživa uravnoteženo prehrano, ne bi smel imeti težav s pomanjkanjem tega vitamina. Drugače pa je pri veganih, ki s hrano ne dobijo zadostne količine vitamina B12.
Če ga primanjkuje, začne primanjkovati tudi folata, saj se s tem spremeni njegov metabolizem in se zmanjša njegova regeneracija v telesu. Posledično zaradi pomanjkanja folata se poviša plazemska koncentracija homocisteina, kar poveča verjetnost za koronarno arterijsko bolezen in zaplete v nosečnosti.
Nekateri avtorji opozarjajo na morebitno povezavo pomanjkanja vitamina B12 in razvojem nevropsihičnih bolezni. Simptomi pomanjkanja se pri človeku, ki postane vegan, pokažejo šele po 20 letih. Če pa ima človek težave z absorpcijo (reabsorpcijo) vitamina B12, pa se simptomi pokažejo že po 3 letih. [3]

Laboratorijska diagnostika[uredi | uredi kodo]

Ker za pomanjkanje vitamina B12 ni zlatega standarda, se za potrditev domnevne diagnoze opravi več različnih laboratorijskih testov.

Serumska vrednost vitamina B12 je precej neprimerna, ker se pozno spreminja, poleg tega pa je razmeroma neobčutljiva in nespecifična.[4]

Metilmalonska kislina v urinu ali krvni plazmi velja za funkcionalni označevalec vitamina B12, ki se poveča, kadar so zaloge vitamina B12 izčrpane.[4] Vendar lahko povišana raven metilmalonske kisline kaže tudi na pogosto spregledano[5] presnovno motnjo, kombinirano malonsko in metilmalonsko acidurijo (CMAMMA).[6]

Najzgodnejši označevalec pomanjkanja vitamina B12 je nizka raven holotranskobalamina (holoTC), ki je kompleks vitamina B12 in njegove transportne beljakovine.[4]

Farmacevtska uporaba[uredi | uredi kodo]

Najbolj pogosta oblika v farmacevtskih oblikah je cianokobalamin, ker cianid stabilizira molekulo kobalamina, ki bi v nasprotnem primeru v stiku s svetlobo razpadla.[3]
Vitamin B12 se dodaja v obliki injekcij ali peroralno v dnevni količini 300 – 1000 µg. Dodaja se:

  • po operativni/kirurški odstranitvi dela ali celotnega želodca ali črevesja za zagotovitev ustrezne koncentracije vitamina B12 v krvnem obtoku,
  • za zdravljenje perniciozne anemije,
  • za nadomeščanje vitamina B12 v primeru pomanjkanja zaradi nezadostnega privzema vitamina B12 iz hrane,
  • pri tirotoksikozi,
  • pri krvavitvah,
  • pri malignih boleznih,
  • pri boleznih jeter ali ledvic,
  • pri gastrointestinalnih infekcijah,
  • kadilcem
  • striktnim vegeterijancem (vegani),
  • bolnikom, ki imajo težave z absorpcijo vitamina B12 iz hrane zaradi primanjkljaja želodčnega tkiva (parietalnih celic).

Možni neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Predoziranje cianokobalamina naj ne bi povzročilo resnih neželenih učinkov, razen alergijskih reakcij, kot so koprivnica, oteženo dihanje, otekanje obraza, ustnic, jezika ali žrela.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 http://en.wikipedia.org/wiki/Vitamin_B12
  2. Watanabe, Fumio; Yabuta, Yukinori; Bito, Tomohiro; Teng, Fei (2014-05-05). "Vitamin B12-Containing Plant Food Sources for Vegetarians". Nutrients. Vol. 6 no. 5. str. 1861–1873. doi:10.3390/nu6051861. ISSN 2072-6643. PMC 4042564. PMID 24803097.
  3. 3,0 3,1 3,2 Herbert V (1988). "Vitamin B-12: plant sources, requirements, and assay". The American Journal of Clinical Nutrition 48 (3 Suppl): 852–8. PMID 3046314 http://www.ajcn.org/content/48/3/852.full.pdf
  4. 4,0 4,1 4,2 Herrmann, Wolfgang; Obeid, Rima (2008-10-03). "Causes and Early Diagnosis of Vitamin B12 Deficiency". Deutsches Ärzteblatt international. doi:10.3238/arztebl.2008.0680. ISSN 1866-0452. PMC 2696961. PMID 19623286.CS1 vzdrževanje: PMC format (link)
  5. NIH Intramural Sequencing Center Group; Sloan, Jennifer L; Johnston, Jennifer J; Manoli, Irini; Chandler, Randy J; Krause, Caitlin; Carrillo-Carrasco, Nuria; Chandrasekaran, Suma D; Sysol, Justin R (2011–09). "Exome sequencing identifies ACSF3 as a cause of combined malonic and methylmalonic aciduria". Nature Genetics (angleščina). Vol. 43 no. 9. str. 883–886. doi:10.1038/ng.908. ISSN 1061-4036. PMC 3163731. PMID 21841779.CS1 vzdrževanje: Date format (link) CS1 vzdrževanje: PMC format (link)
  6. de Sain-van der Velden, Monique G. M.; van der Ham, Maria; Jans, Judith J.; Visser, Gepke (2016). Morava, Eva (ur.). A New Approach for Fast Metabolic Diagnostics in CMAMMA. 30. Berlin, Heidelberg: Springer Berlin Heidelberg. str. 15–22. doi:10.1007/8904_2016_531. ISBN 978-3-662-53680-3. PMC 5110436. PMID 26915364.CS1 vzdrževanje: PMC format (link)