Vitamin D

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vitamin D
Splošno
Kemijska formula C28H44O
Ergocalciferol.svg
Molekulska masa 384.64 g/mol
Lastnosti vitamina
Topnost Maščobne kisline
PDK (odrasel moški) 10 μg/dan
PDK (odrasla ženska) 10 μg/dan
zgornja meja PDK (odrasel moški) 50 μg/dan
zgornja meja PDK (odrasla ženska) 50 μg/dan
Simptomi pomanjkanja
Simptomi presežka
  • slabost
  • bruhanje
  • povečano odvajanje seča
  • žeja
Glavni viri

Vitamin D (kalciferol) je zadolžen za absorpcijo kalcija in fosforja v prebavilih, s čimer posredno uravnava rast in popravlja kosti, zato pomanjkanje vitamina D vodi v rahitis, tj. napako pri razvoju kosti.

Obstajata dve obliki vitamina D. Vir vitamina D2 (ergokalciferola) je kvas, ki je bil izpostavljen ultravijoličnim žarkom, vitamin D3 (holekalciferol) pa je v ribjem olju in jajčnem rumenjaku. Vitamin D3 nastaja tudi v koži, če je izpostavljena sončni svetlobi. Mleko lahko obogatimo z eno od obeh oblik vitamina D. V jetrih se vitamin pretvori v obliko, ki jo kri lahko prenaša po telesu. Nato se v ledvicah pretvori v hormon, ki pospeši vrskavanje kalcija v črevesju in omogoča normalen razvoj kosti.

Pomanjkanje vitamina D[uredi | uredi kodo]

Pri pomanjkanju vitamina D se raven kalcija in fosfata tako zniža, da to ogroža zdrav razvoj in rast kosti. Bolezen, ki je posledica takega pomanjkanja, je rahitis pri otrocih, pri odraslih pa osteomalacija.

Do pomanjkanja pride zaradi nezadostne izpostavljenosti sončnim žarkom ali zaradi prehrane, v kateri ni dovolj vitamina D. Pomanjkanje med nosečnostjo povzroči osteomalacijo pri materi in rahitis pri novorojenčku. Materino mleko ne vsebuje dovolj vitamina D, zato zbolijo za rahitisom celo dojenčki v tropskih krajih, če jih pretirano varujejo pred soncem. Zbolijo lahko tudi starejši, ker se v njihovi koži kljub izpostavljenosti sončnim žarkom ne tvori dovolj vitamina D. Nekatere redke oblike rahitisa, ki jih povzroča okrnjena presnova tega vitamina, so dedne.

Simptomi in zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Prvi simptom bolezni pri dojenčkih so mišični krči (tetanija) zaradi nizke koncentracije kalcija. Malo starejši otroci začnejo pozneje sedeti in se plaziti. Počasneje se zaraščajo lobanjske kosti. Hrbtenična krivina pri otrocih od enega do štirih let je nenormalna, noge so lahko ukrivljene in otroci shodijo pozneje. Starejše otroke in mladostnike boli, ko hodijo. Zaradi sploščitve medeničnih kosti in zoženja porodnih poti pri mladostnicah je pozneje oteženo rojevanje. Pri odraslih so zaradi pomanjkanja kalcija kosti šibkejše, zato so pogostejši zlomi, posebno hrbtenice, medenice in nog.

Pomanjkanje vitamina D poleg naštetega poveča še infiltracijo maščob v skeletne mišice, slednje pa negativno vpliva na mišično moč in lahko povzroči še vrsto drugih motenj.[1]

Rahitis in osteomalacijo ugotovimo po že naštetih simptomih, rentgenskih slikah kosti ter nizki koncentraciji kalcija, fosfatov in stranskih produktov vitamina D. Obe bolezni zdravimo dva do tri tedne z uživanjem petkratne priporočene dnevne količine vitamina D. Dedne oblike rahitisa se navadno izboljšajo, če jih zdravimo z biološko aktivnimi snovmi.

Presežek vitamina D[uredi | uredi kodo]

Zaradi večmesečnega uživanja vitamina D v odmerkih, ki desetkrat presegajo priporočeno dnevno količino, se v krvi zveča koncentracija kalcija. Prvi simptomi so slabši tek, slabost, bruhanje, močna žeja, povečano odvajanje urina, šibkost, živčnost in visok krvni tlak. Kalcij se odlaga v telesu, predvsem v ledvicah, kjer lahko povzroči trajno okvaro. Moteno je delovanje ledvic. Zaradi tega beljakovine prehajajo v seč, v krvi pa se zviša raven sečnine, ki je odpadna snov.

Bolnik mora prenehati z dodajanjem vitamina D in uživati s kalcijem revno prehrano. Tako se zniža raven kalcija v telesu.

Študije o vplivu vitamina D na zdravje[uredi | uredi kodo]

Zdravje kosti[uredi | uredi kodo]

Ena izmed najpomembnejših vlog vitamina D je vzdrževanje ravnotežja kalcija v kosteh s spodbujevanjem absorbcije kalcija v črevesju, spodbujevanjem resorpcije kosti s povečanjem števila osteoklastov, ohranjanjem koncentracije kalcija in fosfatov za tvorbo kosti in omogočanjem pravilnega delovanja obščitničnega hormona za ohranjanje koncentracije kalcija v serumu. Ker pomanjkanje vitamina D spremeni presnovo mineralov v telesu, lahko pomanjkanje vitamina D povzroči nizko mineralno gostoto kosti in povečano tveganje za izgubo kostne mase (osteoporoza) ali zlomov kosti.[2] Raziskovali so uporabo vitamin D za potencialno zdravljenje osteoporoze, ker pa je zdravljenje pomanjkanja vitamina D povezano s povečanjem mineralizacije osteoida (mlada kostnina), še vedno ni jasno ali vitamina D vpliva na osteoporotično obolenje kosti (osteoporozo).[2] V presečnih raziskavah so ugotovili pozitiven rezultat razmerja med vitaminom D in mineralno gostoto kosti v kolku.[3] V študiji Lips (2001) so poročali, da je zmanjšanja kostna gostota pri osteomalaciji (mehkost kosti) večja kot zmanjšana kostna gostota pri blagem pomanjkanju vitamina D.[3] Obstaja tudi razmerje med nizko mineralno gostoto kosti in sedečim življenjskim slogom. To se kaže v slabotnih, starejših osebah, ki jim pogosto primanjkuje vitamina D in svinca. V študiji Lips (2001) so poročali tudi, da blago pomanjkanje vitamina D ni bilo povezano s povečanim tveganjem za zlom kolka. V študiji, opravljeni na Norveškem, ki jo je sestavljalo 246 bolnikov z zlomom kolka, pri katerih so raziskovali dejavnike tveganja.[3] Rezultati so pokazali, da je uživanje vitamina D manjše od 100 I.E (internacionalnih enot) dnevno povezano s povečanim tveganjem za zlom kolka.[3] Prehranska dopolnila z vitaminom D lahko povečajo tudi mineralno gostoto kosti v drugih delih skeleta.[3] Študija je pokazala, da v primerjavi s kontrolno skupino, uživanje dodatka 800 IE/dan vitamina D, poveča mineralno gostoto kosti ledvene hrbtenice pri ženskah po menopavzi.[3] Osebe, starejše od 50 let, potrebujejo višjo raven vitamina D. V študiji obravnavani v LoPiccolo et al. (2010), so odrasli, ki uživajo dnevno prehransko dopolnilo s 482-770 IE vitamina D, imeli znižano stopnjo nevretenčnih zlomov za 20 %.[4] Vendar v študiji niso poročali o zmanjšanju tveganja zloma pri osebah, ki so uživali dnevno dopolnitev 400 IE ali manj vitamina D.[4]

Imunski sistem[uredi | uredi kodo]

Raziskovalci izpostavljajo povezavo med pomanjkanjem vitamina D in pojav multiple skleroze, zaradi posledice zaviralnega delovanja imunskega sistema.[5]

Ni znano ali lahko jemanje prehranskega dopolnila z vitaminom D med nosečnostjo zmanjša verjetnost, da se bo kasneje v življenju pri otroku razvila multipla skleroza.[6][7] Ne glede na to, pa uživanje dodatkov vitamina D nakazuje, da morda le-ta povzroča pandemijo alergijskih bolezni.[8] Prav tako so odkrili povezavo med jemanjem prehranskih dopolnil z vitaminom D v otroštvu in povečanim tveganjem za atopijo (nagnjenje k preobčutljivosti) in alergijski rinitis (vnetje nosne sluznice) kasneje v življenju.[9]

Nosečnost[uredi | uredi kodo]

Vitamin D je ključnega pomena za zdravo okostje, saj izboljšuje notranjo mineralno sestavo. Povečane potrebe po vitaminu D se pojavijo pri otrocih in doječih materah. V različnih študijah želijo oceniti ali koncentracija vitamina D oziroma aktivnega metabolita kalcitriola, vpliva na rast in razvoj otroka, zmanjšanje možnosti razvoja osteoporoze in zlomov,...itd.

Cilj prospekivne randomizirane študije, ki so jo izvedli v Londonu (bolnica St Mary's Hospital), je bilo določiti status vitamina D v nosečnosti in oceniti kakšne učinke ima dnevni in enkratni vnos vitamina D. V študijo je bilo vključenih 180 žensk, ki so jih sprejeli v 27 tednu nosečnosti in randomizirali (po naključnem izboru razdelili) v tri skupine zdravljenja. In sicer v skupino z enkratnim peroralnim odmerkom 200 000 IE vitamina D, v skupino, ki je prejemala odmerek 800 IE/dan (od 27 tedna nosečnosti do poroda) in v skupino, ki ni prejemala vitamina D. Koncentracije vitamina D (oz. aktivnega metabolita) so bile signifikantno višje v skupini, ki je prejemala dnevni odmerek vitamina D kot v skupini, ki je prejela en odmerek oziroma v skupini, ki ni prejela vitamina D. Prav tako je bilo v skupini, ki je prejemala dnevni odmerek vitamina D, pomembno manjše število žensk s sekundarnim hiperparatiroidizmom (povečano izločanje parathormona zaradi dolgotrajnega pomanjkanja kalcija). Raziskovalci so s študijo dokazali, da en začetni odmerek ali dnevni odmerek pomembno izboljšajo koncentracijo vitamina D, vendar kljub dodatkom vitamina D, je imelo le majhen odstotek žensk in otrok zadostno koncentracijo vitamina D. Za določitev optimalnega časa in odmerjanja vitamina D v nosečnosti bodo potrebne še nadaljnje raziskave.[10]

Z različnimi raziskavami v razvitih državah ugotovljajo premajhen vnos vitamina D in zmanjšanje izpostavljenosti otrok sončnim žarkom na splošno. Pomanjkanje vitamina D opažajo tudi pri starejših otrocih in mladostnikih. Ameriška akademija za pediatrijo (AAP) je leta 1997 priporočala minimalni dnevni vnos 200 IE/dan vitamina D za dojenčke starejše od 2 mesecev in mladostnike.[11] Na podalgi različnih raziskav sedaj AAP za novorojenčke, dojenčke in mladostnike priporoča minimalni vnos 400 IE/dan vitamina D, ki ga lahko začnejo dajati že nekaj dni po rojstvu.[12] Razlog za povečanje minimalnega dnevnega vnosa je pojavljanje rahitisa v otroškem obdobju in izogibanje sončnim žarkom, zaradi strahu pred kožnim rakom.[12][13]

Gripa (influenza)[uredi | uredi kodo]

Pomanjkanje sinteze vitamina D je možna razlaga za visoko stopnjo okužbe z virusom gripe pozimi;[14] Vendar pa so poleg vitamina D še drugi predpostavljeni dejavniki, ki vplivajo na okužbo v zimskem času.[15] Drugi vpleteni dejavniki so nizka relativna zračna vlažnost, predvsem zaradi ogrevanja notranjih prostorov in nizke temperature kot ena izmed značilnosti zime, ki podpirajo širjenje virusa gripe.

Kardiovaskularne bolezni (Bolezni srca in ožilja)[uredi | uredi kodo]

Poročilo ameriškega National Health and Nutrition Examination Survey (NHANES), ki je zajelo skoraj 5000 udeležencev, ugotavlja, da je nizka raven vitamina D povezana s povečanim tveganjem za bolezen perifernih arterij (zapora arterij v rokah in nogah). Incidenca (pogostnost) bolezni perifernih arterij je bila 80 % višja pri udeležencih z najnižjo koncentracijo vitamina D (<17,8 ng/mL).[16] Ugotovili so, da se raven holesterola, pri vrtnarjih v Veliki Britaniji v poletnih mesecih zmanjša.[17] Nizka raven vitamina D je povezana tudi z zvišanim krvnim tlakom in kardiovaskularnim (srčno-žilnim) tveganjem. Številne opazovalne študije kažejo na to povezavo, vendar so v dveh sistemskih pregledih študij, le pri eni študiji ugotovili šibke dokaze koristi uživanja dodatkov, v ostalih pa niso našli nobenega dokaza za ugoden vpliv dodatkov.[18][19][20]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Gilsanz, V.; Kremer, A.; et al. (2010). "Vitamin D Status and Its Relation to Muscle Mass and Muscle Fat in Young Women". Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism 95 (4): 1595–601. PMID 20164290. doi:10.1210/jc.2009-2309. 
  2. ^ 2,0 2,1 Bell TD, Demay MB, Burnett-Bowie SAM (2010). "The biology and pathology of vitamin D control in bone". Journal of Cellular Biochemistry 111 (1): 7–13. PMID 20506379. doi:10.1002/jcb.22661. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Lips P (2001). "Vitamin D deficiency and secondary hyperparathyroidism in the elderly: consequences for bone loss and fractures and therapeutic implications". Endocrine Reviews 22 (4): 477–501. PMID 11493580. doi:10.1210/er.22.4.477. 
  4. ^ 4,0 4,1 LoPiccolo MC; Lim HW (2010). "Vitamin D in health and disease". Photodermatology, Photoimmunology & Photomedicine 26 (5): 224–229. PMID 18525006. doi:10.1111/j.1600-0781.2010.00524.x. 
  5. ^ Munger, KL; Levin, LI; Hollis, BW; Howard, NS; Ascherio, A (2006). "Serum 25-hydroxyvitamin D levels and risk of multiple sclerosis". JAMA 296 (23): 2832–8. PMID 17179460. doi:10.1001/jama.296.23.2832. 
  6. ^ Retrieved 2010-03-25 "Vitamin D helps control MS gene" Preveri |url= vrednost (pomoč). BBC News. Pridobljeno dne 20 December 2010. 
  7. ^ "Genetic Study Supports Vitamin D Deficiency as an Environmental Factor in MS Susceptibility". Mssociety.ca. Pridobljeno dne 20 December 2010. 
  8. ^ Wjst, M (2009). "Introduction of oral vitamin D supplementation and the rise of the allergy pandemic". Allergy, asthma, and clinical immunology 5 (1): 8. PMID 20016691. doi:10.1186/1710-1492-5-8. 
  9. ^ Hyppönen, E; Sovio, U; Wjst, M; Patel, S; Pekkanen, J; Hartikainen, AL; Järvelinb, MR (2004). "Infant vitamin d supplementation and allergic conditions in adulthood: northern Finland birth cohort 1966". Annals of the New York Academy of Sciences 1037: 84–95. PMID 15699498. doi:10.1196/annals.1337.013. 
  10. ^ C. K. H. Yu, L. Sykes, M. Sethi, T. G. Teoh and S. (2009). "Vitamin D deficiency and supplementation during pregnancy". Clinical Endocrinology 70: 685–690. doi:10.1111/j.1365-2265.2008.03403.x. 
  11. ^ Gartner LM; Greer FR (2009). "Prevention of rickets and vitamin D deficiency: new guidelines for vitamin D intake". Pediatrics 111: 908–10. 
  12. ^ 12,0 12,1 Wagner CL; Greer FR (2008). "Prevention of rickets and vitamin D deficiency: new guidelines for vitamin D intake". Pediatrics 122: 1142–52. 
  13. ^ Izbrana poglavja iz pediatrije. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. 2010. ISBN 978-961-6454-21-6. 
  14. ^ Cannell, J. J.; Vieth, R.; Umhau, J. C.; Holick, M. F.; Grant, W. B.; Madronich, S.;Garland, C. F.; Giovannucci, E. (2006). "Epidemic influenza and vitamin D". Epidemiology and Infection 134 (6): 1129–40. PMID 16959053. doi:10.1017/S0950268806007175. 
  15. ^ Lowen, Anice C.; Mubareka, Samira; Steel, John; Palese, Peter (2007). "Influenza virus transmission is dependent on relative humidity and temperature". PLoS Pathogens 3 (10): e151. PMC 2034399. PMID 17953482. doi:10.1371/journal.ppat.0030151. 
  16. ^ Melamed, ML; Muntner, P; Michos, ED; Uribarri, J; Weber, C; Sharma, J; Raggi, P (2008). "Serum 25-hydroxyvitamin D levels and the prevalence of peripheral arterial disease: results from NHANES 2001 to 2004". Arteriosclerosis, thrombosis, and vascular biology 28 (6): 1179–85. PMID 18417640. doi:10.1161/ATVBAHA.108.165886. 
  17. ^ Grimes, DS; Hindle, E; Dyer, T (1996). "Sunlight, cholesterol and coronary heart disease". QJM 89 (8): 579–89. PMID 8935479. 
  18. ^ Pittas, AG; Chung, M; Trikalinos, T; Mitri, J; Brendel, M; Patel, K; Lichtenstein, AH; Lau, J et al. (2010). "Systematic review: Vitamin D and cardiometabolic outcomes". Annals of internal medicine 152 (5): 307–14. PMID 20194237. doi:10.7326/0003-4819-152-5-201003020-00009. 
  19. ^ Wang, L; Manson, JE; Song, Y; Sesso, HD (2010). "Systematic review: Vitamin D and calcium supplementation in prevention of cardiovascular events". Annals of internal medicine 152 (5): 315–23. PMID 20194238. doi:10.7326/0003-4819-152-5-201003020-00010. 
  20. ^ Nemerovski, CW; Dorsch, MP; Simpson, RU; Bone, HG; Aaronson, KD; Bleske, BE (2009). "Vitamin D and cardiovascular disease". Pharmacotherapy 29 (6): 691–708. PMID 19476421. doi:10.1592/phco.29.6.691.