Alkoholizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Alkoholizem
Klasifikacija in zunanji viri

"King Alcohol and his Prime Minister" okoli leta 1820
MKB-10 F10.2
MKB-9 303
MedlinePlus alcoholism
MeSH D000437

Alkoholizem ima več nasprotujočih si opredelitev. Je pretirano in stalno oziroma periodično zauživanje alkoholnih pijač, ki povzroča veliko bolezni (cirozo jeter, vnetje živcev, duševno razkrojenost) ipd. Alkoholizem lahko prizadane tudi otroka, če nosečnica uživa alkohol (alkoholni fetalni sindrom).

Znaki alkoholizma[uredi | uredi kodo]

  • velika oz. nepremagljiva želja po alkoholu
  • oslabljen nadzor nad količino zaužitega alkohola (oseba se ne zaveda količine zaužitega alkohola in tako težko preneha s pitjem)
  • povečana toleranca za alkohol (za enak učinek opojnosti je potrebna vedno večja količina alkohola),
  • telesna odvisnost od alkohola (v primeru daljšega časovnega obdobja neuživanja alkohola se oseba znoji, pojavi se tresavica rok, slabost, bruhanje, tesnoba, nasilnost, alkoholik tako rabi alkohol, da se povrne v normalno stanje oz. da se pomiri)

Alkohol kot droga[uredi | uredi kodo]

Alkohol spada med droge, ki povzročajo največjo fizično in psihično odvisnost. Redno zauživanje alkohola privede do pojava, ki se imenuje alkoholizem. Odtegnitev te droge, lahko povzroči alkoholni delirij. Osebe povezane z alkoholizmom, katere se napoti na zdravljenje odvisnosti, se z njimi ukvarja psihiater in psihiatrija. Potrebno je dolgoročno mentalno zdravljenje osebe povezane z alkoholom in ustrezno ponuditi pomoč njegovi družini ali drugim bljižnjim. Rezultat alkohola v družini je v večji meri psihološkega in prav tako fizičnega nasilja, kjer so v največji meri prizadeti otroci, v njihovi fazi razvoja.

Dejavniki tveganja[uredi | uredi kodo]

Raziskave kažejo, da prekomerno uživanje alkohola v zgodnjih najstniških letih lahko samo neposredno vpliva na tveganje za nastanek alkoholizma, saj na takšno tveganje vplivajo tudi geni, znanstveniki jim pripisujejo 40 odstotno krivdo za odvisnost od alkohola.

Približno 40 odstotkov tistih, ki pričnejo piti alkohol pred 14 letom postanejo kasneje v življenju odvisni, 10 odstotkov tistih, ki do 20-tega leta alkohola ne uživajo, pa imajo težave z alkoholom kasneje v življenju. Okrog 40 odstotkov alkoholikov začne pretirano piti alkohol do konca adolescence.

Obstajajo dokazi, da se večina alkoholikov razvije v najstniških letih, ko okoljski dejavniki najbolj vplivajo na človeško telo. Stresno otroštvo močno vpliva na razvoj alkoholizma in na težave z drugimi drogami. Hkrati pa dobri medsebojni odnosi zmanjšujejo tveganje za razvoj alkoholizma.

Socialne ovire[uredi | uredi kodo]

Odnosi in socialni stereotipi lahko povzročijo ovire v odkrivanju in zdravljenju prekomernega uživanja alkohola. To predstavlja večje ovire za ženske kot moške. Strah pred stigmatizacijo lahko pripravi ženske zanikati, da skrivajo svoje pitje in da pričnejo piti same in ne v družbi. Ta vzorec, po drugi strani vodi družino, zdravnike in druge v sum, da je ta ženska alkoholik. V nasprotju s ženskami pri moških strah pred posledicami lahko pripravi moške priznati, da so zboleli za alkoholizmom, a ravno nasprotno kot ženske. Moški javno pokažejo svojo pitja, in pijejo v skupinah. Ta vzorec, po drugi strani vodi družino, zdravnike in druge v sum, da je ta človek alkoholik.

Jellinekova razdelitev alkoholikov[uredi | uredi kodo]

Biti ali ne piti
  • α - alkoholik: Pije zaradi duševnih razlogov. Alkohol mu služi kot sredstvo za odpravljanje raznih težav. Pije več, kot je to v njegovem okolju v navadi. Posledice so vidne npr: telesno, v družini, v službi...
  • β - alkoholik: Pojavljajo se že telesne posledice pitja (tudi zelo hude), vendar ni ne telesno ne duševno odvisen. Pije zato, ker je to v navadi v okolju v katerem živi.
  • γ - alkoholik: Kaže jasno napredovanje od duševne v telesno odvisnost. Ima hudo okvarjen nadzor nad količino zaužitega alkohola, hkrati pa ni sposoben abstiniranja. Ko ne dobi alkohola, čuti močno željo po njem in kaže odtegnitvene znake. Posledice so hude na vseh področjih njegovega življenja.
  • δ - alkoholik: Je izrazito telesno odvisen. Tak človek ni sposoben abstinirati, niti dneva ne more biti trezen, ne pojavljajo se odtegnitveni znaki. Ima pa nadzor nad zaužito količino pijače.

Defenicija sindroma odvisnosti od alkohola[uredi | uredi kodo]

Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je alkoholizem uživanje večjih količin alkoholnih pijač več kot leto dni, z izgubo nadzora nad pitjem ter pojavom telesnih, psihičnih in socialnih motenj. V splošnem pa moramo za diagnozo alkoholizma zadostiti vsaj trem od šestih simptomov[1]:


  • hrepenenje (sla po zaužitju),
  • abstinenčni sindrom ali odtegnitveno stanje (v primeru pomanjkanja alkohola),
  • zvišana toleranca (potreba po vse večji količini alkohola za enak učinek opoja).
  • zanemarjanje drugih dejavnosti zaradi pitja alkohola
  • težave pri obvladovanju pitja
  • vztrajanje pri pitju kljub škodljivim posledicam

Odtegnitveno stanje[uredi | uredi kodo]

Odtegnitveno stanje je fiziološko in duševno stanje, ki se pojavi po nenadnem prenehanju uživanja alkohola ali druge snovi, od katere je bila oseba odvisna. Znaki odtegnitvenega stanja so pri različnih snoveh različni, pri alkoholu pa so to:

  • tresenje
  • znojenje
  • siljenje na bruhanje
  • vznemirjenost
Konzumiranje alkohola širom sveta

Lastnosti alkohola[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Alkohol.

Alkoholne pijače najpogosteje sestavlja etanol. Molekula etanola je majhna, polarna, vodotopna molekula in spada med alifatske alkohole. Etanol z lahkoto prehaja preko celičnih membran in prehaja tudi preko hematoencefalne bariere ter placente. Nekaj, približno 3 g/dan, ga nastaja pri bakterijski fermentaciji ogljikovih hidratov v tankem črevesu.

Absorbcija alkohola[uredi | uredi kodo]

Alkohol se po zaužitju absorbira v gastrointestinalnem traktu (GIT) s prosto difuzijo:

  • 75 % v proksimalnem delu tankega črevesa
  • 20 % v želodcu
  • 5 % drugje

Koncentracija alkohola v posameznih tkivih je odvisna od prekrvljenosti le-teh in deleža vode v tkivih.

Izločanje alkohola iz telesa[uredi | uredi kodo]

Alkohol se izloči iz krvi v 8-10 urah. Večji del se razgradi v jetrih (90-98 %), medtem ko se preostali del izloči nespremenjen z urinom, znojem in izdihanim zrakom. Jetra 70 kg težkega človeka zmorejo v eni uri razgraditi do 10 ml (8g) alkohola, oksidacija pa poteka po treh metabolnih poteh:

Akutna intoksikacija z alkoholom[uredi | uredi kodo]

Akutna intoksikacija je posledica zaužitja večje količine alkohola v sorazmerno kratkem času.

Koncentracija alkohola[‰] in simptomi:[2]

  • 0,1 - 0,5 zelo malo ali odsotnost simptomov,
  • 0,5 - 1,0 zmanjšana globinska ostrina vida in daljši reakcijski čas,
  • 1,0 - 1,5 evforija, sprostitev inhibicij in daljši reakcijski čas,
  • 1,5 - 2,0 močno podaljšan reakcijski čas, rahle motnje ravnovesja in koordinacije, motnje govora,
  • 2,5 - 3,0 znaki paralize, grobe motnje zavesti, bruhanje,
  • 3,5 - 4,0 globoka koma,
  • 4,0 - 5,0 smrt zaradi paralize dihalnih mišic.

Centralni živčni sistem (CŽS)[uredi | uredi kodo]

Čeprav laiki pojmujejo alkohol kot stimulator, je ta v resnici depresor CŽS. V začetni fazi je navidezna stimulacija posledica dezinhibicije določenih predelov CŽS - zaradi depresije inhibicijskih mehanizmov (pri nižjih koncentracijah deluje alkohol selektivno, saj je njegov učinek večji na inhibitorne kot na ekscitacijske sinapse). Alkohol zaradi inhibicije poveča tudi hitrost kitnega refleksa.[3]
Nekateri predeli CŽS so bolj občutljivi na alkohol. Retikularna formacija , predel v podaljšani hrbtenjači, je nanj še posebej občutljiv, zato so pri intoksikaciji z alkoholom prizadete funkcije raznih centrov, ki se v retikularni formaciji nahajajo. Eden izmed njih je ascendentni retikularni aktivacijski sistem (ARAS), ki skrbi za koordinacijo in integracijo vseh možganskih funkcij.
Posledice delovanja alkohola na ta sistem so motorične, senzorične in psihične motnje. Predvsem so prizadete tiste višje funkcije zavesti, ki se jih moramo priučiti: človekova usmerjenost, razsodnost, njegovo samoobvladovanje, itd. Moteni so tudi spomin, koncentracija, razumevanje in spanje. Vse te spremembe spremljajo še senzorične in motorične motnje (na primer motnje govora, ravnotežja).
Pri hujši intoksikaciji alkohol prizadane tudi ostale dele CŽS in pride do splošnega inhibitornega učinka, zaradi katerega začno odpovedovati tudi razni drugi centri:

  • Respiratorni center:
Zmanšana je odzivnost na spremembe pCO2; pri velikih koncentracijah (400 mg/dl ali vec) lahko nastopi depresija dihanja, ki je običajno vzrok smrti pri intoksikaciji z alkoholom.
  • Termoregulacijski center:
Alkohol poveča izgubljanje toplote iz telesa zaradi povečanega pretoka krvi skozi kožo in GIT; višje koncentracije alkohola v krvi onesposobijo termoregulacijski center.[4]
  • Srčno-žilni sistem:
Alkohol na kardiovaskularni sistem nima velikega vpliva. Povzroča širjenje ožilja v koži, ki zato postane vroča in pordela. V možganih pride do vazodilatornega učinka šele pri zelo visoki koncentraciji alkohola v krvi (3‰).[5]

Posledice odvisnosti od alkohola[6][uredi | uredi kodo]

Vpliv alkohola na telo

Posledice odvisnosti od alkohola lahko razdelimo na tri velika področja: telesne, duševne in družbene posledice.

Telesne posledice[uredi | uredi kodo]

Odvisnost od alkohola pušča posledice na telesu iz dveh vzrokov. Najprej alkohol, ki je za telo pravzaprav strup, deluje neposredno na telesne organe. Poleg tega pusti telesne posledice tudi način življenja, ki ga odvisne osebe pogosto živijo. Odvisnost od alkohola povzroča naslednje telesne posledice:

Jetra[uredi | uredi kodo]

Akutno uživanje alkohola, tudi v prekomernih dozah, kratkotrajno ne povzroča sprememb v delovanju jeter. Po dolgih letih uživanja alkohola pa lahko iz jeter nastane ciroza jeter.

Kri[uredi | uredi kodo]

Alkohol zaradi povečanega izločanja adrenalina v začetni fazi povzroča hiperglikemijo, kasneje pa se lahko pojavi hipoglikemija.
Alkohol zvišuje koncentracijo HDL in znižuje koncentracijo LDL v krvi. Učinek, ki ga zaradi tega ima na ožilje, je koristen, saj znižuje incidenco ateroskleroticnih obolenj ožilja (ugotovili so, da je doza alkohola, ki organizmu še ne škoduje, vendar že ima koristne učinke na ožilje, 1 dl rdečega vina na dan).
Alkohol direktno vpliva na celice kostnega mozga in zavira produkcijo levkocitov ter trombocitov. Pojavijo se tudi blažje anemije (sideroblastna in megaloblastna).[7]

Koža[uredi | uredi kodo]

Alkohol tudi širi kapilare, kar na obrazu osebe odvisne od alkohola povzroči značilno alkoholno rdečico.

Spolni organi[uredi | uredi kodo]

Alkohol ima afrodizični učinek - povečuje spolno poželjenje, vendar pri moških zmanjšuje sposobnost erekcije. Pri moških se pojavijo impotenca, sterilnost, atrofija testisov, ginekomastija; feminizacija je posledica zvišanja razmerja estrogen/testosteron (zaradi atrofije testisov se zmanjša produkcija testosterona, koncentracija estrogena pa je zvišana zaradi slabše sposobnosti jeter za razgradnjo tega hormona).[8]

Trebušna slinavka[uredi | uredi kodo]

Alkohol lahko povzroči nastanek kroničnega alkoholnega kalcifirajočega pankreatitisa - posledica ponavljajočih se akutnih pankreatitisov.

Želodec[uredi | uredi kodo]

Dologotrajno prekomerno uživanje alkohola lahko povzroči kronični gastritis. Če se pitje nadaljuje se lahko razvije tudi čir na želodcu, ki se lahko konča tudi z rakom na želodcu.

Mišičje[uredi | uredi kodo]

Alkohol neposredno škoduje mišicam in povzroča alkoholne skeletne miopatije. V poškodovanih mišicah je povečana aktivnost encima kreatin fosfokinaze.[9]

Živčevje[uredi | uredi kodo]

Alkohol prizadane tudi možgane in periferno živčevje. Okvar možganov zaradi alkohola povzročajo različne motnje kot so motnje spomina, motnje koncentracije in epileptični napadi, nastanejo pa bodisi zaradi neposrednega delovanja alkohola na možgane bodisi zaradi pomanjkanja vitamina B ali pa zaradi poškodb, ki nastanejo v stanju opitosti (raznih udarcev). Bolezensko prizadetost več perifernih živcev, ki je tudi lahko posledica odvisnosti od alkohla, pa imenujemo polinevropatija. Oseba s tovrstno prizadetostjo občuti ohromitve, mravljinčenje ali bolečine v oddaljenih delih telesa, najpogosteje na prstih rok in stopal.

Alkoholni fetalni sindrom[uredi | uredi kodo]

Alkohol je v zahodnem svetu najpogostejši teratogeni dejavnik in povzroča mentalno prizadetost otrok. Tudi zmerno uživanje alkohola je med nosečnostjo kontraindicirano. Prekomerno uživanje alkohola vodi v prezgodnja rojstva, spontane splave in povzroča nizko porodno težo. Alkohol direktno zavira celično rast v zgodnji nosečnosti, kar naj bi bil eden od vzrokov za razvojne nenormalnosti.[10]
Fetalni alkoholni sindrom je trajna motnja, ki jo zaznamujejo počasnejša rast, neobičajen izgled obraza ter poškodbe centralnega živčnega sistema. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom rastejo počasneje tako v maternici kot tudi kasneje. Poleg neobičajnega videza obraza imajo pogosto manjšo glavo, možgane, srce in hrbtenico. Poleg tega imajo tudi druge anatomske posebnosti. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom se rodijo manjši kot ostali novorojenčki, pogosto imajo težave s hranjenjem in spanjem. Pogosto imajo drugačen fizični izgled obraza in zaostajajo v rasti. Imajo tudi težave z vidom, sluhom, pozornostjo, učenjem preprostih stvari, vedenjem v družbi in nadzorovanjem lastnega vedenja. Pogosto uživanje alkohola (7 ali več enot alkohola tedensko) ali opijanje (5 ali več enot alkohola ob določeni priložnosti) močno poveča tveganje za razvoj fetalnega alkoholnega sindroma. Treba je opozoriti, da lahko otrok razvije fetalni alkoholni sindrom, kljub manjšim zaužitim količinam alkohola. Če je plod v maternici izpostavljen alkoholu, pa vendarle ne razvije fetalnega alkoholnega sindroma, je kljub temu rizičen za razvoj številnih duševnih, telesnih ali vedenjskih motenj. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom kot tudi vsemi motnjami, ki nastanejo kot posledica uživanja alkohola v nosečnosti, pogosto potrebujejo posebno pomoč v šoli ter stalni zdravstveni nadzor.

Duševne posledice[uredi | uredi kodo]

Med duševnimi posledicami odvisnih od alkohola prevladujejo osebnostne spremembe in psihiatrične motnje. Človek, ki je odvisen od alkohola osebnostno propada. Da bi se obranil zavedanja tega, si oblikuje različne obrambne mehanizme (npr. zanikanje, izgovori, drobljenje, zmanjševanje, projekcija). Med psihiatrične motnje, ki so (lahko) posledica alkoholizma pa sodijo: alkoholni bledež (halucinoza), psihoza korsakova, demenca, organski psihosindrom, alkoholna ljubosumnostna blodnjavost, depresija, samomorilnost.

Družbene posledice[uredi | uredi kodo]

Te posledice alkoholizma so opazne predvsem v družini in na delovnem mestu, lahko pa tudi na drugih področjih, npr. v prometu.

Preventiva[uredi | uredi kodo]

Motnje zaradi uživanja alkohola močno vplivajo na družbo kot celoto, zato Svetovna zdravstvena organizacija, vlada in številne druge regionalne institucije nastopajo s številnimi ukrepi, načrti in programi, da bi zmanjšali škodo zaradi alkoholizma.

V boju proti zdravstvenem, socialnem in izbobraževalnem neuspehu, ki je posledica alkoholizma, se šteje prepoved in omejitev oglaševanja alkohola ter starost, pri kateri je mogoča zloraba alkohola, kot pomemben korak k zmanjševanju zlorabe alkohola.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Tomori, M. in Ziherl, S. (Ur.). (1999). Psihiatrija. Ljubljana: Littera picta: Medicinska fakulteta.
  2. ^ Tabela: Posledice različnih koncentracij alkohola v krvi. Može A. 2007: Odvisnost od alkohola. Idrija: Založba Bogataj, stran 22.
  3. ^ Snov napisana iz razgovora z Dr. Mitjom Perušom, docentom za nevroznanosti na univerzi v Gradcu. (Najboljša referenca je tista, ki jo lahko preverimo v knjigi, na spletu...)
  4. ^ Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 212.
  5. ^ IHein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 278.
  6. ^ Fišer Zobovič, M. (2004). Razširjenost alkoholizma med obiskovalci zdravstvene ambulante Lovrenc na Pohorju v starosti med 20 in 85 let in odnos manj tveganih pivcev do zmernega in kulturnega pitja alkohola ter do abstinentov. Pridobljeno z: http://www.lovrenc.si/datoteke/vsebina/las-v-obcini-lovrenc-na-pohorju/70_Razsirjenost_alkoholizma_-_diplomska.pdf.
  7. ^ Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 260
  8. ^ Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 240.
  9. ^ Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 256.
  10. ^ Marušič A. 2009: Javno duševno zdravje. Celje: Mohorjeva družba, stran 45, 47.