Nevtropenija
| Nevtropenija | |
|---|---|
 | |
| Razmaz krvi z večjim pomanjkanjem nevtrofilcev, vidne so le rdeče krvne celice in trombociti | |
| Specialnost | hematologija  |
| Klasifikacija in zunanji viri | |
| MKB-10 | D70 |
| MKB-9 | 288.0 |
| DiseasesDB | 8994 |
| eMedicine | med/1640 |
| MeSH | D009503 |
Nevtropenija pomeni nenormalno znižanje števila nevtrofilcev (vrste belih krvničk) v krvi. Nevtrofilci predstavljajo 50–70 % vseh po krvi krožečih belih krvničk ter se pri okužbi prvi odzovejo in uničujejo povzročitelje. Zatorej so bolniki z nevtropenijo občutljivejši za okužbe. Ker predstavljajo večino belih krvničk, pogosto nevtropenijo kar enačijo z levkopenijo.
Nevtropenija je lahko akutna ali kronična, odvisno od njenega trajanja. Če znižanje števila nevtrofilcev traja dlje od treh mesecev, govorimo o kronični nevtropeniji.
Obstajajo različni vzroki za nastanek nevtropenije, ki pa jih lahko v grobem razdelimo v dve skupini: zmanjšano proizvodnjo nevtrofilcev ali njihova pospešena razgradnja. Zdravljenje je odvisno od vzroka.
Razvrščanje[uredi | uredi kodo]
Glede na število nevtrofilcev v mikrolitru krvi lahko razvrstimo nevtropenijo v tri stopnje:[1]
- blaga nevtropenija (1000 < št. nevtrofilcev < 1500) – majhno tveganje za okužbo
- zmerna nevtropenija (500 < št. nevtrofilcev < 1000) – zmerno tveganje za okužbo
- huda nevtropenija (št. nevtrofilcev < 500) – visoko tveganje za okužbo.
Zgornje vrednosti veljajo za belce; pri črncih je blaga nevtropenija normalna in pri njih o nevtropeniji običajno govorimo pri številu nevrofilcev, nižjem od 1200 na mikroliter.[1]
Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]
Nevtropenija lahko ostane dolgo časa neopažena; često jo odkrijejo šele, ko pride do resne okužbe ali sepse.
Nekateri od skupnih simptomov pri nevtropeniji:
- vročina
- pogoste okužbe zaradi okrnjenega odpora organizma
- razjede v ustih
- driska
- pekoč občutek med mokrenjem
- nenavadna rdečina, bolečina in oteklina okoli rane*vneto žrelo
- zadihanost
- mrzlica
Diagnoza[uredi | uredi kodo]
Nevtropenija se odraža na krvni sliki. Z natančnejšo diagnozo so potrebne še nadaljnje preiskave; pri hujših oblikah nevtropenije je pogosto potrebna biopsija kostnega mozga.
Vzroki[uredi | uredi kodo]
- Zmanjšana proizvodnja nevtrofilcev v kostnem mozgu:
- aplastična anemija
- rak, zlasti krvne oblike raka
- nekatera zdravila
- določene dedne bolezni (npr. kongenitalna nevtropenija, ciklična nevtropenija)
- sevanje
- pomanjkanje vitamina B12 in/ali folne kisline
- Povečana razgradnja:
- avtoimunska nevtropenija
- kemoterapija
- dializa
Pogosto pride do blage nevtropenije pri virusnih okužbah.
Zdravljenje[uredi | uredi kodo]
Pri nevtropeniji ne poznamo enotnega in idealnega načina zdravljenja. Pogosto je učinkovito dajanje granulocite granulocite stimulirajočega dejavnika. Sicer je zdravljenje odvisno tudi od vzroka.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Hsieh MM; Everhart JE; Byrd-Holt DD; Tisdale JF; Rodgers GP (2007). »Prevalence of neutropenia in the U.S. population: age, sex, smoking status, and ethnic differences«. Ann. Intern. Med. 146 (7): 486–92. PMID 17404350.