Zunajbolnišnična pljučnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zunajbolnišnična pljučnica
SopomenkaZBP[1]
Specialnostinfektologija uredi v wikpodatkih
Zapletiplevralni izliv, empiem, pljučni absces, razsoj okužbe,[2] sepsa, septični šok
Vzrokibakterijska, virusna, glivna okužba ali okužba z zajedavci[3]
Zdravljenjepodporno zdravljenje, antibiotiki[2]

Zunajbolnišnična pljučnica (ZBP) je akutna okužba pljuč (pljučnica), ki nastane pri osebi z normalnim imunskim odzivom v okoljih zunaj bolnišnice, v bivalnem ali delovnem okolju, in pljučnica, ki jo ugotovijo prva dva dni bivanja v bolnišnici.[1]

Vzrok zunajbolnišnične pljučnice je lahko bakterijska, virusna ali glivna okužba ali okužba z zajedavci.[3] Najpogosteje jo povzroča bakterijska okužba s Streptococcus pneumoniae.[1]

Diagnoza temelji na simptomih, telesnem pregledu, rentenskem slikanju pljuč in/ali preiskavah izmečka. Bolniki včasih potrebujejo sprejem v bolnišnico. Zdravljenje lahko med drugim temelji na antibiotikih (pri bakterijski okužbi), protivročinskih zdravilih in zdravilih proti kašlju.[4] Nekatere vrste ZBP lahko prepreči cepljenje.[5] Pri preprečevanju zunajbolnišničnih pljučnic je pomembno tudi nekajenje.[6]

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Pogosti simptomi so vročina, mrzlica, produktiven kašelj, dispneja, bolečina v prsih, izguba telesne mase. Pri starejših bolnikih, alkoholikih in bolnikih z oslabelim imunskim sistemom so lahko simptomi manj izraženi, pojavljajo se lahko sistemski simptomi, kot so splošna oslabelost, letargija, spremenjen mentalni status, simptomi zgornjih prebavil (na primer dispepsija), vročina pa lahko izostane.[7]

Zapleti[uredi | uredi kodo]

Možni zapleti ZBP so na primer: plevralni izliv ali empiem, pljučni absces, razsoj okužbe pri bolnikih z bakteriemijo,[2] sepsa in septični šok.

Vzrok[uredi | uredi kodo]

Vzrok zunajbolnišnične pljučnice je lahko bakterijska, virusna ali glivna okužba ali okužba z zajedavci.[3] Pljučnica se največkrat razvije, kadar patogeni, ki jih oseba vdihne ali aspirira, prevladajo nad intrinzičnimi obrambnimi mehanizmi v pljučih. Dosti redkeje je pljučnica posledica hematogenega razsoja mikroorganizmov.[8]

Povzročitelji[uredi | uredi kodo]

Bakterije[uredi | uredi kodo]

Bakterijska okužba je najpogostejši vzrok ZBP pri odraslih.[9] Najpogosteje gre za okužbo s Streptococcus pneumoniae, redkeje so povzročitelji H. influenzae, Moraxella catarrhalis, M. pneumoniae, C. pneumoniae, S. aureus, Streptococcus pyogenes ali K. pneumoniae.[2]

Virusi[uredi | uredi kodo]

Virusne okužbe so pri odraslih drugi najpogostejši vzrok zunajbolnišnične pljučnice,[9] pri mlajših otrocih pa celo najpogostejši.[3] Virusno ZBP lahko povzročijo na primer SARS-CoV-2,[3] respiratorni sincicijski virus, virus influence, adenovirusi, virus parainfluence[2] Okoli 20 % bolnikov z dokazano bakterijsko ZBP je sočasno okuženih tudi z enim od respiratornih virusov.[8]

Glive[uredi | uredi kodo]

Glive povzročajo le majhen delež zunajbolnišničnih okužb; pomembnejši povzročitelj so zlasti med bolniki z oslabelim imunskim sistemom, na primer tistih, ki prejemajo zdravila za zaviranje imunskega sistema.[10]

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Pri blažjem ali zmerno hudem poteku zunajbolnišnične pljučnice zadošča zdravljenje doma, pri čemer sta pomembna počitek in vnos zadostnih količin tekočine. Pri kadilcih se priporoča opustitev kajenja. Treba je opazovati splošno počutje, psihično stanje, meriti telesno temperaturo, po možnosti tudi frekvenco dihanja in krvni tlak.[2] Ocenjuje se, da se zunaj bolnišnice zdravi okoli 80 % primerov zunajbolnišnične pljučnice.[11] Poleg podpornega zdravljenja je pomembno antibiotično zdravljenje, s katerim je treba začeti čim prej po postavitvi diagnoze. Antibiotično zdravljenje je načeloma izkustveno.[2] Klinična slika in ocena ogroženosti bolnika sta pri odločanju o načinu zdravljenja pomembnejši kot etiologija, torej opredelitve povzročitelja.[11] Treba je upoštevati lokalno epidemiologijo, in sicer pogostnost povzročiteljev v določenem okolju ter njihovo odpornost proti zdravilom. Izbrani antibiotik mora biti učinkovit proti pnevmokokom, ki so najpogostejši povzročitelj ZBP. Ko in če so na voljo mikrobiološki izvidi, se lahko antibiotično zdravljenje prilagodi tako, da se uporabi antibiotik z ožjim spektrom delovanja oziroma se izbere drug antibiotik, če prvotno zdravljenje ni uspešno.[2]

Antibiotično zdravljenje je smiselno le pri bakterijskem povzročitelju in večina primerov ZBP je bakterijskih. Pri odločitvi o antibiotičnem zdravljenju je lahko v pomoč določitev C-reaktivne beljakovine (CRP) v krvi. Bolnik z normalnimi ali malo zvišanimi vrednostni CRP verjetno nima bakterijske pljučnice in uporaba antibiotika ni primerna.[2]

Huda zunajbolnišnična pljučnica zahteva bolnišnično zdravljenje, pri čemer se prav tako uporabljata antibiotično zdravljenje (predvsem v parenteralni obliki) in podporno zdravljenje. Okoli 10 % bolnikov z ZBP, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, se zdravi na enotah za intenzivno zdravljenje, kjer bolnik prejme tudi dihalno podporo.[8]

Prognoza[uredi | uredi kodo]

Kadar ne gre za hudo obliko zunajbolnišnične pljučnice in ni potrebno zdravljenje v bolnišnici, je smrtnost nizka (manj kot enoodstotna); vročina običajno upade že po dveh dneh zdravljenja, drugi simptomi pa se umirijo tekom prvega tedna zdravljenja. Rentgenski izvidi pljuč lahko ostanejo nenormalni tudi en mesec ali dlje.[12]

Zunajbolnišnična pljučnica v hudi obliki ostaja zelo nevarna okužba dihal in še vedno pomeni veliko tveganje za smrtni izid. Smrtnost bolnikov z ZBP, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, je okrog 10-odstotna, v primeru pridruženih kroničnih bolezni ter pri starostnikih pa celo znatno večja. [2] Pri bolnikih, pri katerih pride do sepse in potrebujejo intenzivno zdravljenje, je smrtnost tudi 40-odstotna.[12]

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

Za zunajbolnišnično pljučnico lahko zboli oseba pri katerikoli starosti, bolj ogroženi pa so starejše osebe s pridruženimi boleznimi in s starostjo povezano oslabelostjo imunskega sistema ter najmlajši zaradi nezrelosti imunskega sistema.[13] Dejavniki tveganja so še kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), kajenje, prisotnost kroničnih bolezni (na primer cistične fibroze, alzheimerjeve bolezni …), alkoholizem, nosečnost, oslabel imunski sistem ter okužba z določenimi povzročitelji (nekateri virusi, Pseudomonas aeruginosa).[8][14]

Zunajbolnišnične pljučnice se pogosteje pojavljajo pozimi. Pogosteje zbolijo moški,[15] vendar nekateri podatki kažejo, da sta potek in izid zunajbolnišnične pljučnice pri ženskah, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, slabša. Ženske namreč po teh podatkih potrebujejo dlje časa za dosego klinične stabilnosti, daljše bolnišnično zdravljenje ter imejo za 15 % višjo 28-dnevno smrtnost kot moški.[8]

V Sloveniji epidemiološki podatki za obdobje 1999–2008 kažejo, da je incidenčna stopnja ZBP pri odraslih (starejših od 15 let) približno 10/1000 prebivalcev. Okoli 40 % bolnikov z ZBP je bilo starejših od 65 let.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5533205/pljucnica?query=Pljučnica&SearchIn=All Slovenski medicinski slovar, vpogled: 5. 5. 2022.
  2. 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 Mušič E. s sod. Priporočila za obravnavo zunajbolnišnične pljučnice odraslih (prenovljena in dopolnjena izdaja, 2010). Zdrav Vestn 2010; 79: 245–264.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 "Pneumonia Causes – Mayo Clinic". www.mayoclinic.org. Pridobljeno dne 2015-05-18.
  4. "Pneumonia Treatments and drugs – Mayo Clinic". www.mayoclinic.org. Pridobljeno dne 2015-05-18.
  5. José, Ricardo J.; Brown, Jeremy S. (2017). "Adult pneumococcal vaccination". Current Opinion in Pulmonary Medicine. 23 (3): 225–230. doi:10.1097/MCP.0000000000000369. PMID 28198725.
  6. "Pneumonia Prevention – Mayo Clinic". www.mayoclinic.org. Pridobljeno dne 2015-05-18.
  7. Regunath, Hariharan; Oba, Yuji (11.8. 2021 (zadnja posodobitev)). "Community-Acquired Pneumonia". StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing. Pridobljeno dne 5. 5. 2022. Preveri vrednosti datuma v: |date= (pomoč)
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 Kmet Lunaček N. Obravnava zunajbolnišnišnične pljučnice na oddelku za intenzivno zdravljenje. V: Okužbe pri kritično bolnih: okužbe dihal in posebnosti protimikrobnega zdravljenja pri kritično bolnih / 6. mednarodno izobraževanje s področja okužb pri življenjsko ogroženih bolnikih, Ljubljana, februar 2019; Združenje za infektologijo pri SZD in Slovensko združenje za intenzivno medicino in Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani; urednika Matjaž Jereb, Igor Muzlovič - Ljubljana: Združenje za infektologijo pri SZD, 2019: 7–22.
  9. 9,0 9,1 https://www.webmd.com/lung/pneumonia-types, vpogled: 6. 5. 2022.
  10. Mandanas, R. A. (22. 10. 2021 (posodobitev)). "Fungal pneumonia". Medscape.com. Pridobljeno dne 6. 5. 2022. Preveri vrednosti datuma v: |date= (pomoč)
  11. 11,0 11,1 Kopčavar Guček N. Obnovitev slovenskih smernic za obravnavo bolnikov z ZBP - pogled zdravnika družinske medicine. V: Košnik, Mitja, Marčun, Robert, Svetina, Petra. Zbornik srečanja: 3. mednarodni simpozij o tuberkulozi in respiratornih okužbah; 22. slovenski posvet o obravnavi in spremljanju bolnikov s tuberkulozo (TB). Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo, 2017.
  12. 12,0 12,1 Woodhead MA, Macfarlane JT, McCracken JS, Rose DH, Finch RG (marec 1987). "Prospective study of the aetiology and outcome of pneumonia in the community". Lancet. 1 (8534): 671–4. doi:10.1016/S0140-6736(87)90430-2. PMID 2882091.
  13. Sočan, M. Breme zunajbolnišničnih pljučnic v Sloveniji. V: Košnik, Mitja, Marčun, Robert, Svetina, Petra. Zbornik srečanja: 3. mednarodni simpozij o tuberkulozi in respiratornih okužbah; 22. slovenski posvet o obravnavi in spremljanju bolnikov s tuberkulozo (TB). Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo, 2017.
  14. Almirall J, Bolíbar I, Balanzó X, González CA (februar 1999). "Risk factors for community-acquired pneumonia in adults: a population-based case-control study". The European Respiratory Journal. 13 (2): 349–55. doi:10.1183/09031936.99.13234999. PMID 10065680.
  15. Ramirez, Julio A; Wiemken, Timothy L; Peyrani, Paula; Arnold, Forest W; Kelley, Robert; Mattingly, William A; Nakamatsu, Raul; Pena, Senen; Guinn, Brian E (2017-07-28). "Adults Hospitalized With Pneumonia in the United States: Incidence, Epidemiology, and Mortality". Clinical Infectious Diseases (angleščina). 65 (11): 1806–1812. doi:10.1093/cid/cix647. ISSN 1058-4838. PMID 29020164.