SARS-CoV-2

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
SARS-CoV-2, novi koronavirus, vuhanski koronavirus
SARS-CoV with corona.jpg
Elektronska mikrografija vuhanskega koronavirusa, z značilno krono na obodu
Animirani zemljevid Sveta prikazuje širjenje SARS-CoV-2.
Animirani zemljevid Sveta prikazuje širjenje SARS-CoV-2.
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Riboviria
Deblo: incertae sedis
Red: Nidovirales
Družina: Coronaviridae
Rod: Betacoronavirus
Vrsta: SARS-CoV-2

SARS-CoV-2[1], prej znan pod začasnim imenom novi koronavirus 2019 (2019-nCoV),[2][3] je enovijačni, pozitivno-smerni virus RNA.[4][5] Je nalezljiv za ljudi in povzročitelj pandemije koronavirusne bolezni 2019 (Covid-19), ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.[6][7]

SARS-CoV-2 je genetsko zelo blizu koronavirusom netopirjev, iz katerih verjetno izvira.[8][9] Dokaza o prenosu prek vmesnega gostitelja, npr. luskavcev, za zdaj ni.[10] S taksonomskega vidika je SARS-CoV-2 razvrščen kot sev vrste SARSr-CoV, tj. koronavirusa, ki je povezan z akutnim respiratornim sindromom.

Sev so prvič odkrili v Vuhanu na Kitajskem, zato ga včasih imenujejo virus Vuhana ali Vuhanski koronavirus.[11][12][13][14] Ker Svetovna zdravstvena organizacija odsvetuje uporabo imen na podlagi lokacij[15][16][17] in se izogiba zmedi z boleznijo SARS, virus v svojih sporočilih za javnost imenuje virus, ki povzroča Covid-19 ali virus Covida-19.[18] Tako virus kot bolezen širša javnost pogosto imenuje zgolj koronavirus.[19]

Virologija[uredi | uredi kodo]

Okužba[uredi | uredi kodo]

Prenos SARS-CoV-2 s človeka na človeka so potrdili ob začetku pandemije koronavirusa 2019–20.[7] Prenos se zgodi predvsem zaradi kašlja in kihanja izdihanih kapljic na razdalji do približno 2 metra.[20][21] Drugi posredni vzrok okužbe je prenos prek okuženih površin.[22] Raziskava je pokazala, da lahko virus na plastiki in jeklu preživi do tri dni, na kartonu največ en dan na bakru pa do štiri ure.[23] Uporaba mila virus inaktivira.[24] Virusna RNA je bila pri nekaterih bolnikih najdena tudi v vzorcih blata.[25]Oseba postane kužna približno 48 ur pred nastopom simptomov.[26]

1. februarja 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) javila, da »prenos prek asimptomatskih primerov verjetno ni glavni dejavnik prenosa«, vendar pa je epidemiološki model za začetni izbruh na Kitajskem nakazal, da predsimptomatsko širjenje najbrž znatno prispeva k razvoju epidemije, in da bi lahko subklinične okužbe bile vzrok za večino okužb.[27]

Rezervoar[uredi | uredi kodo]

Prve znane okužbe iz seva SARS-CoV-2 so odkrili v Vuhanu na Kitajskem. Kako je prišlo do prvega prenosa virusa na človeka in kdaj je sev postal patogen, ostaja nepojasnjeno.[28][29][30][31] Raziskave naravnega rezervoarja za sev virusa, ki je povzroči izbruh SARS 2002–2004 na netopirjih, so odkrile številne SARS-u podobne koronaviruse. Ti so bili večinoma najdeni pri netopirjih rodu Rhinolophus iz družine podkovnjakov; dve zaporedji v virusnih nukleinskih kislinah, odkritih v vzorcih iz Rhinolophus sinicus, kažeta 80-odstotno podobnost s SARS-CoV-2.[9][32][33] Tretje zaporedje virusne nukleinske kisline iz Rhinolophus affinis, vzorčeno v provinci Junan, z oznako RaTG13, ima 96% podobnost s SARS-CoV-2.[34] WHO meni, da so netopirji najverjetnejši naravni rezervoar SARS-CoV-2,[35] vendar razlike med koronavirusom netopirja in SARS-CoV-2 kažejo, da je pri okužbi ljudi igral vlogo vmesni gostitelj.[36]

Metagenomska študija iz leta 2019 je pred tem razkrila, da je SARS-CoV, to je sev virusa, ki povzroča SARS, zelo blizu koronavirusom v vzorcu luskavcev Sunda.[37] 7. februarja 2020 so raziskovalci iz Guangdžova javili, da je zaporedje nukleinske kisline v vzorcu virusa iz luskavcev »99-odstotno identično« zaporedju nukleotidov v RNA virusa SARS-CoV-2.[38] Objavljeni rezultati kažejo, da je »domena za vezavo receptorja pri novo odkritem CoV luskavcev v beljakovini S praktično enaka kot pri 2019-nCoV, z eno samo drugačno aminokislino[39] Luskavci so zaščiteni v skladu s kitajsko zakonodajo, vendar lov nanje in trgovanje z njimi zaradi uporabe v tradicionalni kitajski medicini ostajata pogosta.[40]

Poznejša analiza celotnega genoma, ne samo področja okoli gena, ki zapisuje beljakovino za vezavo na receptor, je pokazala, da so koronavirusi pri luskavcih genetsko le 92-odstotno identični SARS-CoV-2.[41] To ne zadostuje za dokaz, da so luskavci bili vmesni gostitelji. Pri virusu SARS-CoV, ki je odgovoren za izbruh 2002–2004, je na primer 99,8 % genoma identičnega genomu koronavirusa, ki so ga ugotovili pri cibetovkah.[36] Poleg tega pangolini najverjetneje niso rezervoar virusov, podobnih SARS-CoV-2, ker ob okužbi zbolijo, kar je drugače kot pri pravih rezervoarjih, npr. netopirjih.[42] Domena beljakovine bodice virusa pangolinov za vezavo na receptor je zelo podobna kot pri virusu SARS-CoV-2 in se od njega razlikuje le v petih kritičnih aminokislinskih ostankih motiva za vezavo receptorja.[42] Virus pangolinov se na človeški receptor ACE2 veže le šibko.[43]

Vsi razpoložljivi dokazi kažejo, da je virus SARS-CoV-2 naravnega živalskega izvora in da ni proizvod genetskega inženirstva.[44] Kljub temu laboratorijskega izvora virusa SARS-CoV-2 ni mogoče izključiti.[45] Glede na računalniške simulacije zvijanja beljakovin bi morala imeti receptor-vezavno domeno (RBD - receptor binding domain) beljakovine bodice virusa SARS-CoV-2 neizrazito vezavno afiniteto. Dejansko se na človeški receptor ACE2 veže zelo učinkovito. Da bi se RBD izpostavila fuziji, morajo furinske proteaze najprej razcepiti beljakovino S. Obilo furinskih proteaz je v dihalnih poteh in epitelijskih celicah pljuč. Poleg tega skelet virusa ni podoben nobenemu iz predhodne znanstvene literature, ki so ga uporabili za genetsko modifikacijo. Možnost, da bi lahko virus pridobil potrebne prilagoditve pri vzgoji celičnih kultur v laboratorijskem okolju, izpodbijajo znanstveniki, ki trdijo, da »nastanek predvidenih O-vezanih glikanov ... kaže na udeležbo imunskega sistema[27][31]

Filogenetika in taksonomija[uredi | uredi kodo]

filogenetsko drevo COVID-19
Filogenetsko drevo covida-19[46] NCBI gemon-ID MN908947 Dolžina genoma 29,903 baz

SARS-CoV-2 spada v obširno družino virusov, ki so znani pod imenom koronavirusi. Genom je enovijačna, pozitivno polarna RNA (+ ssRNA). Drugi koronavirusi lahko povzročijo širok spekter bolezni, od navadnega prehlada do težjih bolezni, kot je dihalni sindrom na Bližnjem vzhodu (MERS). To je sedmi koronavirus, ki lahko potrjeno okuži ljudi. Pred tem smo poznali šest koronavirusov: 229E, NL63, OC43, HKU1, Mers-CoV in prvotni virus SARS-CoV.[47]

Tako kot SARS-u soroden sev, odgovoren za izbruh SARS 2003, je tudi SARS-CoV-2 član podvrste Sarbecovirus (beta-CoV sev B).[48][49][50] Njegova sekvenca RNA je dolga približno 30.000 nukleotidov.[5] SARS-CoV-2 je med poznanimi betakoronavirusi edinstven po tem, da vključuje mesto za večbazno cepitev, kar povečuje patogenost in prenosljivost v primerjavi z drugimi virusi te družine.[31][51][52]

Z zadostnim številom sekvenciranih genomov je bilo mogoče rekonstruirati filogenetsko drevo in zgodovino mutacij v družini virusov. Do 12. januarja 2020 so Kitajski center za nadzor in preprečevanje bolezni (CCDC) in druge institucije iz Vuhana izolirale in objavile pet genomov SARS-CoV-2;[5][53] do 30. januarja 2020 je število genomov poraslo na 42.[54] Filogenetska analiza teh vzorcev je pokazala, da so virusi tesno v sorodu in da so vse opisane genomske različice od izvorne oblike oddaljene največ sedem mutacij. To pomeni, da je do prve okužbe pri ljudeh moralo priti novembra ali decembra 2019. 13. marca 2020 je bilo javno dostopnih že 410 genomov SARS-CoV-2, vzorčenih na petih celinah.[55]

Mednarodni odbor za taksonomijo virusov (ICTV) je 11. februarja 2020 objavil, da po obstoječih pravilih, po katerih se hierarhični odnosi med koronavirusi ocenjujejo na podlagi petih ohranjenih zaporedij nukleinskih kislin, razlike med takrat 2019-nCoV imenovanim virusom in sevom virusa iz izbruha SARS 2003 leta ne zadoščajo za dve ločeni vrsti. Zato so 2019-nCoV opredelili kot sev koronavirusa, povezanega s sindromom akutne respiratorne stiske (SARS) in ga poimenovali SARS-CoV-2.

Strukturna biologija[uredi | uredi kodo]

Ponazoritev viriona SARS-CoV-2

Virion SARS-CoV-2 ima premer približno 50–200 nanometrov.[56] Tako kot drugi koronavirusi ima tudi SARS-CoV-2 štiri strukturne beljakovine, znane kot S (spike (bodica)), E (envelope (ovojnica)), M (membrana) in N (nukleokapsida); beljakovina N shranjuje genom RNA, beljakovine S, E in M pa skupaj tvorijo virusno ovojnico.[57] Bodica, katere natančna struktura je vidna s kriogenim elektronskim mikroskopom,[58][59] je beljakovina, odgovorna za to, da se virus lahko pritrdi na membrano gostiteljeve celice.

Modeliranje beljakovine v bodici je hitro pokazalo, da ima SARS-CoV-2 zadostno afiniteto za receptorje encima angiotenzin konvertaza (angiotensin converting enzyme 2 - ACE2) v človeških celicah in jih lahko uporabi kot vrata za vstop v celico.[60] Do 22. januarja 2020 sta dve skupini (kitajska in ameriška) neodvisno druga od druge eksperimentalno dokazali, da ACE2 lahko deluje kot receptor za SARS-CoV-2.[61][62][63][64][65] Študije so pokazale, da ima SARS-CoV-2 večjo afiniteto za človeški ACE2 kot pa prvotni sev virusa SARS.[58] SARS-CoV-2 lahko za vstop v celico uporablja tudi beljakovino BSG.[66]

Za vstop virusa je ključna predpriprava beljakovine bodice s transmembransko proteazo serin 2 (TMPRSS2).[67] Potem ko se virion SARS-CoV-2 pritrdi na ciljno celico, celična proteaza TMPRSS2 razgradi beljakovino bodice in izpostavi fuzijski peptid. Virion nato v celico sprosti RNA in jo prisili, da ustvarja kopije virusa, ki se potem širijo v sosednje celice. SARS-CoV-2 tvori vsaj tri virulentne agente, ki spodbujajo izločanje novih virionov iz celic gostiteljic in hkrati zavirajo imunski odziv.[57]

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

Micrograph of SARS-CoV-2 virus particles, isolated from a patient
Mikrografija virusa SARS-CoV-2 (rdeča), izolirana med pandemijo koronavirusa 2019–20

S stališča nizke spremenljivosti, ki jo kažejo doslej znane SARS-CoV-2 genomske sekvence, naj bi infektivni sev zdravstveni organi odkrili po nekaj tednih od njegovega pojava pri ljudeh, nekje proti koncu leta 2019.[28][68] Najstarejši primer okužbe, ki je trenutno znan, naj bi odkrili že 17. novembra 2019.[69] Virus se je nato razširil v vse pokrajine Kitajske in v več kot sto drugih držav v Aziji, Evropi, Severni Ameriki, Južni Ameriki, Afriki in Oceaniji. Prenos virusa s človeka na človeka je bil potrjen v vseh naštetih regijah.[7][70][71][72][73][74] 30. januarja 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija[6][75] dogajanje v zvezi s SARS-CoV-2 razglasila za mednarodno nevarnost javnemu zdravju, 11. marca 2020 pa za pandemijo.[76].

4. 3. 2020 so v laboratoriju Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete odkrili prvi primer okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji.[77] 12. 3. 2020 je Republika Slovenija zaradi hitrega naraščanja števila okuženih razglasila izredne razmere z epidemijo. Po podatkih spletišča Covid-19 na Univerzi Johnsa Hopkinsa[78] je bilo v Sloveniji 30. aprila 2020 1418 obolelih, 89 bolnih pa je umrlo. Do 5. januarja 2021 se je na svetu z virusom SARS-CoV-2 okužilo 86.806.661 ljudi. Zaradi bolezni je do tega datuma umrlo 1.874.318 bolnikov.[78]

V ljubljanskem UKC so 26. februarja 2020 prepovedali vse obiske hospitaliziranih bolnikov, 5. marca pa ukinili tudi osebno naročanje.[79] Svet za nacionalno varnost je sprejel ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa, med drugim se je z 10. marca 2020 spremenila odredba o prepovedi zbiranja na javnih prostorih zaprtega tipa v Sloveniji: meja se je s 500 oseb znižala na 100.[80]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Coronavirus disease named Covid-19". BBC News Online. 11 February 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15 February 2020. Pridobljeno dne 15 February 2020.
  2. "Healthcare Professionals: Frequently Asked Questions and Answers". United States Centers for Disease Control and Prevention (CDC). 11 February 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 February 2020. Pridobljeno dne 15 February 2020.
  3. "About Novel Coronavirus (2019-nCoV)". United States Centers for Disease Control and Prevention (CDC). 11 February 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 February 2020. Pridobljeno dne 25 February 2020.
  4. "New-type coronavirus causes pneumonia in Wuhan: expert". Xinhua. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9 January 2020. Pridobljeno dne 9 January 2020.
  5. 5,0 5,1 5,2 "CoV2020". GISAID EpifluDB. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12 January 2020. Pridobljeno dne 12 January 2020.
  6. 6,0 6,1 "W.H.O. Declares Global Emergency as Wuhan Coronavirus Spreads". 30 January 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30 January 2020. Pridobljeno dne 30 January 2020.
  7. 7,0 7,1 7,2 "A familial cluster of pneumonia associated with the 2019 novel coronavirus indicating person-to-person transmission: a study of a family cluster". The Lancet. Vol. 395 no. 10223. February 2020. str. 514–523. doi:10.1016/S0140-6736(20)30154-9. PMID 31986261.
  8. "Another Decade, Another Coronavirus". The New England Journal of Medicine. Vol. 382 no. 8. February 2020. str. 760–762. doi:10.1056/NEJMe2001126. PMID 31978944.
  9. 9,0 9,1 "The 2019-new coronavirus epidemic: Evidence for virus evolution". Journal of Medical Virology. Vol. 92 no. 4. April 2020. str. 455–459. doi:10.1002/jmv.25688. PMID 31994738.
  10. Novel Coronavirus (2019-nCoV): situation report, 22 (Report). Svetovna zdravstvena organizacija. 11. februar 2020. hdl:10665/330991.
  11. "How Does Wuhan Coronavirus Compare with MERS, SARS and the Common Cold?". NPR. 22 January 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 February 2020. Pridobljeno dne 3 February 2020.
  12. "What you need to know about the Wuhan coronavirus". Nature. 24 January 2020. doi:10.1038/d41586-020-00209-y. ISSN 0028-0836.
  13. "GOP lawmakers continue to use 'Wuhan virus' or 'Chinese coronavirus'". NBC News. 12 March 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 March 2020. Pridobljeno dne 19 March 2020.
  14. "McCarthy knocks Dems after they claim saying 'Chinese coronavirus' is racist". Fox News. 11 March 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12 March 2020. Pridobljeno dne 12 March 2020.
  15. (Report). Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  16. Taylor-Coleman, Jasmine (5 February 2020). "How the new coronavirus will finally get a proper name". BBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 February 2020. Pridobljeno dne 6 February 2020.
  17. World Health Organization best practices for the naming of new human infectious diseases (Report).
  18. "Naming the coronavirus disease (COVID-2019) and the virus that causes it". World Health Organization. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 February 2020. Pridobljeno dne 24 February 2020. From a risk communications perspective, using the name SARS can have unintended consequences in terms of creating unnecessary fear for some populations.... For that reason and others, WHO has begun referring to the virus as "the virus responsible for COVID-19" or "the COVID-19 virus" when communicating with the public. Neither of these designations are [sic] intended as replacements for the official name of the virus as agreed by the ICTV.
  19. "We Spoke to Six Americans with Coronavirus". 4 March 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13 March 2020. Pridobljeno dne 16 March 2020.
  20. Edwards E (25 January 2020). "How does coronavirus spread?". NBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. januar 2020. Pridobljeno dne 13 March 2020.
  21. "How COVID-19 Spreads". U.S. Centers for Disease Control and Prevention (CDC). 27 January 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 January 2020. Pridobljeno dne 29 January 2020.
  22. "Getting your workplace ready for COVID-19" (PDF). World Health Organization. 27 February 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2 March 2020. Pridobljeno dne 3 March 2020.
  23. "Correspondence: Aerosol and Surface Stability of SARS-CoV-2 as Compared with SARS-CoV-1". The New England Journal of Medicine. 17 March 2020. doi:10.1056/NEJMc2004973. PMID 32182409.
  24. Yong, Ed (20 March 2020). "Why the Coronavirus Has Been So Successful". The Atlantic (angleščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20 March 2020. Pridobljeno dne 20 March 2020.
  25. "First Case of 2019 Novel Coronavirus in the United States". The New England Journal of Medicine. Vol. 382 no. 10. March 2020. str. 929–936. doi:10.1056/NEJMoa2001191. PMID 32004427.
  26. "Study claiming new coronavirus can be transmitted by people without symptoms was flawed". Science. February 2020. doi:10.1126/science.abb1524.
  27. 27,0 27,1 "The COVID-19 coronavirus epidemic has a natural origin, scientists say—Scripps Research's analysis of public genome sequence data from SARS‑CoV‑2 and related viruses found no evidence that the virus was made in a laboratory or otherwise engineered". EurekAlert!. Scripps Research Institute. 17 March 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3 April 2020. Pridobljeno dne 15 April 2020.
  28. 28,0 28,1 "Wuhan seafood market may not be source of novel virus spreading globally". Science. January 2020. doi:10.1126/science.abb0611. ISSN 0036-8075.
  29. "We're still not sure where the Wuhan coronavirus really came from". Popular Science. 28 January 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29 January 2020. Pridobljeno dne 30 January 2020.
  30. Yu WB, Tang GD, Zhang L, Corlett RT (21 February 2020). "Decoding evolution and transmissions of novel pneumonia coronavirus using the whole genomic data". ChinaXiv. doi:10.12074/202002.00033 (neaktivno 2020). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2020. Pridobljeno dne 25 February 2020.
  31. 31,0 31,1 31,2 "Correspondence: The proximal origin of SARS-CoV-2". Nature Medicine. 17 March 2020. str. 1–3. doi:10.1038/s41591-020-0820-9. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 March 2020. Pridobljeno dne 18 March 2020.
  32. "Bat SARS-like coronavirus isolate bat-SL-CoVZC45, complete genome". National Center for Biotechnology Information (NCBI). 15 February 2020. Pridobljeno dne 15 February 2020. Navedi magazine zahteva |magazine= (pomoč)
  33. "Bat SARS-like coronavirus isolate bat-SL-CoVZXC21, complete genome". National Center for Biotechnology Information (NCBI). 15 February 2020. Pridobljeno dne 15 February 2020. Navedi magazine zahteva |magazine= (pomoč)
  34. "Bat coronavirus isolate RaTG13, complete genome". National Center for Biotechnology Information (NCBI). 10 February 2020. Pridobljeno dne 5 March 2020. Navedi magazine zahteva |magazine= (pomoč)
  35. "Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)" (PDF). World Health Organization (WHO). 24 February 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29 February 2020. Pridobljeno dne 5 March 2020. Navedi magazine zahteva |magazine= (pomoč)
  36. 36,0 36,1 "Mystery deepens over animal source of coronavirus". Nature. Vol. 579 no. 7797. 26 February 2020. str. 18–19. Bibcode:2020Natur.579...18C. doi:10.1038/d41586-020-00548-w. PMID 32127703.
  37. "Viral Metagenomics Revealed Sendai Virus and Coronavirus Infection of Malayan Pangolins (Manis javanica)". Viruses. Vol. 11 no. 11. October 2019. str. 979. doi:10.3390/v11110979. PMC 6893680. PMID 31652964.
  38. "Did pangolins spread the China coronavirus to people?". Nature. 7 February 2020. doi:10.1038/d41586-020-00364-2. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7 February 2020. Pridobljeno dne 12 February 2020.
  39. "Isolation and Characterization of 2019-nCoV-like Coronavirus from Malayan Pangolins". bioRxiv (preprint). February 2020. doi:10.1101/2020.02.17.951335.
  40. Kelly, Guy (1 January 2015). "Pangolins: 13 facts about the world's most hunted animal". The Telegraph. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 December 2019. Pridobljeno dne 9 March 2020.
  41. "Probable Pangolin Origin of SARS-CoV-2 Associated with the COVID-19 Outbreak". Current Biology. Vol. 30. 19 March 2020. str. 1–6. doi:10.1016/j.cub.2020.03.022. PMID 32197085.
  42. 42,0 42,1 Hu B, Guo H, Zhou P, Shi ZL (October 2020). "Characteristics of SARS-CoV-2 and COVID-19". Nature Reviews Microbiology. doi:10.1038/s41579-020-00459-7. PMC 7537588. PMID 33024307 Preveri |pmid= vrednost (pomoč).
  43. Giovanetti M, Benedetti F, Campisi G, Ciccozzi A, Fabris S, Ceccarelli G, Tambone V, Caruso A, Angeletti S, Zella D, Ciccozzi M (November 2020). "Evolution patterns of SARS-CoV-2: Snapshot on its genome variants". Biochemical and Biophysical Research Communications. doi:10.1016/j.bbrc.2020.10.102. PMID 33199021 Preveri |pmid= vrednost (pomoč).
  44. "Origin of SARS-CoV-2". www.who.int (angleščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17 November 2020. Pridobljeno dne 2020-10-14.
  45. Segreto, Rossana; Deigin, Yuri (2020). "The genetic structure of SARS-CoV-2 does not rule out a laboratory origin". BioEssays. n/a (n/a): 2000240. doi:10.1002/bies.202000240. PMC 7744920. PMID 33200842 Preveri |pmid= vrednost (pomoč).
  46. Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) (PDF) (Report). World Health Organization (WHO). 24. february 2020. Arhivirano (PDF) iz prvotnega spletišča dne 29 February 2020. Pridobljeno dne 5. marec 2020. Preveri vrednosti datuma v: |date= (pomoč)
  47. "A Novel Coronavirus from Patients with Pneumonia in China, 2019". The New England Journal of Medicine. Vol. 382 no. 8. February 2020. str. 727–733. doi:10.1056/NEJMoa2001017. PMID 31978945.
  48. "The continuing 2019-nCoV epidemic threat of novel coronaviruses to global health – The latest 2019 novel coronavirus outbreak in Wuhan, China". International Journal of Infectious Diseases. Vol. 91. February 2020. str. 264–266. doi:10.1016/j.ijid.2020.01.009. PMID 31953166. prostodostopna publikacija
  49. "Phylogeny of SARS-like betacoronaviruses". nextstrain. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20 January 2020. Pridobljeno dne 18 January 2020.
  50. "Global Epidemiology of Bat Coronaviruses". Viruses. Vol. 11 no. 2. February 2019. str. 174. doi:10.3390/v11020174. PMC 6409556. PMID 30791586.
  51. "Structure, function and antigenicity of the SARS-CoV-2 spike glycoprotein". Cell. 9 March 2020. doi:10.1016/j.cell.2020.02.058. PMID 32155444.
  52. "The spike glycoprotein of the new coronavirus 2019-nCoV contains a furin-like cleavage site absent in CoV of the same clade". Antiviral Research. Vol. 176. February 2020. str. 104742. doi:10.1016/j.antiviral.2020.104742. PMID 32057769.
  53. "Initial genome release of novel coronavirus". Virological. 11 January 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12 January 2020. Pridobljeno dne 12 January 2020.
  54. "Genomic analysis of nCoV spread: Situation report 2020-01-30". nextstrain.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15 March 2020. Pridobljeno dne 18 March 2020.
  55. "Genomic analysis of COVID-19 spread: Situation report 2020-03-13". nextstrain.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13 March 2020. Pridobljeno dne 18 March 2020.
  56. "Epidemiological and clinical characteristics of 99 cases of 2019 novel coronavirus pneumonia in Wuhan, China: a descriptive study". The Lancet. Vol. 395 no. 10223. 15 February 2020. str. 507–513. doi:10.1016/S0140-6736(20)30211-7. PMID 32007143. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31 January 2020. Pridobljeno dne 9 March 2020.
  57. 57,0 57,1 "Analysis of therapeutic targets for SARS-CoV-2 and discovery of potential drugs by computational methods". Acta Pharmaceutica Sinica B. February 2020. doi:10.1016/j.apsb.2020.02.008.
  58. 58,0 58,1 "Cryo-EM structure of the 2019-nCoV spike in the prefusion conformation". Science. Vol. 367 no. 6483. February 2020. str. 1260–1263. Bibcode:2020Sci...367.1260W. doi:10.1126/science.abb2507. PMID 32075877.
  59. "Scientists Create Atomic-Level Image of the New Coronavirus's Potential Achilles Heel". Gizmodo. 19 February 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8 March 2020. Pridobljeno dne 13 March 2020.
  60. "Evolution of the novel coronavirus from the ongoing Wuhan outbreak and modeling of its spike protein for risk of human transmission". Science China Life Sciences. Vol. 63 no. 3. March 2020. str. 457–460. doi:10.1007/s11427-020-1637-5. PMID 32009228.
  61. "Functional assessment of cell entry and receptor usage for lineage B β-coronaviruses, including 2019-nCoV". bioRxiv (preprint). January 2020. doi:10.1101/2020.01.22.915660.
  62. "Functional assessment of cell entry and receptor usage for SARS-CoV-2 and other lineage B betacoronaviruses". Nature Microbiology. February 2020. doi:10.1038/s41564-020-0688-y. PMID 32094589.
  63. "Genomic Characterization of the 2019 Novel Coronavirus". The New England Journal of Medicine. Pridobljeno dne 9 February 2020.
  64. "Return of the Coronavirus: 2019-nCoV". Viruses. Vol. 12 no. 2. January 2020. str. 135. doi:10.3390/v12020135. PMID 31991541.
  65. "Genomic characterisation and epidemiology of 2019 novel coronavirus: implications for virus origins and receptor binding". The Lancet. Vol. 395 no. 10224. February 2020. str. 565–574. doi:10.1016/S0140-6736(20)30251-8. PMID 32007145.
  66. "SARS-CoV-2 invades host cells via a novel route: CD147-spike protein". bioRxiv (preprint). 2020. doi:10.1101/2020.03.14.988345.
  67. "SARS-CoV-2 Cell Entry Depends on ACE2 and TMPRSS2 and Is Blocked by a Clinically Proven Protease Inhibitor". Cell. Vol. 181. 16 April 2020. str. 1–10. doi:10.1016/j.cell.2020.02.052. PMID 32142651.
  68. "What We Know Today about Coronavirus SARS-CoV-2 and Where Do We Go from Here". Genetic Engineering and Biotechnology News. 19 February 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 March 2020. Pridobljeno dne 13 March 2020.
  69. "Coronavirus: China's first confirmed Covid-19 case traced back to November 17". 13 March 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13 March 2020. Pridobljeno dne 16 March 2020.
  70. "Transmission of 2019-nCoV Infection from an Asymptomatic Contact in Germany". The New England Journal of Medicine. Vol. 382 no. 10. March 2020. str. 970–971. doi:10.1056/NEJMc2001468. PMID 32003551.
  71. "The Coronavirus Is Now Infecting More People Outside China". Wired. 30 January 2020. Pridobljeno dne 13 March 2020.
  72. "Coronavirus: Singapore reports first cases of local transmission; 4 out of 6 new cases did not travel to China". The Straits Times. 4 February 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4 February 2020. Pridobljeno dne 5 February 2020.
  73. "Ecuador confirms five new cases of coronavirus, all close to initial patient". Reuters. 2 March 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 March 2020. Pridobljeno dne 5 March 2020.
  74. "Algeria confirms two more coronavirus cases". Reuters. 2 March 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3 March 2020. Pridobljeno dne 5 March 2020.
  75. "Statement on the second meeting of the International Health Regulations (2005) Emergency Committee regarding the outbreak of novel coronavirus (2019-nCoV)" (Sporočilo za javnost). 30 January 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31 January 2020. Pridobljeno dne 30 January 2020.
  76. "Coronavirus Declared Pandemic by World Health Organization". 11 March 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 March 2020. Pridobljeno dne 12 March 2020.
  77. "Prvi potrjeni primer okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji". www.rtvslo.si. Pridobljeno dne 2020-03-04.
  78. 78,0 78,1 "spletišču Covid-19 (John Hopkins)". 30.4.2020. Pridobljeno dne 30.4.2020.
  79. "Omejitve obiskov - UKC Ljubljana ". www.kclj.si. Pridobljeno dne 2020-03-10.
  80. "Svet za nacionalno varnost sprejel ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa | GOV.SI". Portal GOV.SI. Pridobljeno dne 2020-03-10.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]