SARS-CoV-2

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
SARS-CoV-2, novi koronavirus, vuhanski koronavirus
SARS-CoV with corona.jpg
Elektronska mikrografija vuhanskega koronavirusa, z značilno krono na obodu
Animirani zemljevid Sveta prikazuje širjenje SARS-CoV-2.
Animirani zemljevid Sveta prikazuje širjenje SARS-CoV-2.
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Riboviria
Deblo: incertae sedis
Red: Nidovirales
Družina: Coronaviridae
Rod: Betacoronavirus
Vrsta: SARS-CoV-2

SARS-CoV-2[1], prej znan pod začasnim imenom novi koronavirus 2019 (2019-nCoV),[2][3] je enovijačni, pozitivno-smerni virus RNA.[4][5] Je nalezljiv za ljudi in povzročitelj pandemije koronavirusne bolezni 2019 (COVID-19), ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.[6][7]

SARS-CoV-2 je genetsko zelo blizu koronavirusom netopirjev, iz katerih verjetno izvira.[8][9] Za pojav pri ljudeh naj bi bil vpleten tudi vmesni rezervoar živali, kot so luskavci.[10] S taksonomskega vidika je SARS-CoV-2 razvrščen kot sev vrste SARSr-CoV, to je koronavirusa, ki je povezan z akutnim respiratornim sindromom.

Sev so prvič odkrili v Vuhanu na Kitajskem, zato ga včasih imenujejo "virus Wuhan" ali "Wuhanski coronavirus".[11][12][13][14] Ker Svetovna zdravstvena organizacija odsvetuje uporabo imen na podlagi lokacij[15][16][17] in se izogiba zmedi z boleznijo SARS, virus v svojih sporočilih za javnost imenuje "za COVID-19 odgovoren virus" ali "COVID-19 virus".[18] Tako virus kot bolezen širša javnost pogosto imenuje "koronavirus", vendar znanstveniki in večina novinarjev običajno uporabljajo ustreznejše izraze.[19]

Virologija[uredi | uredi kodo]

Okužba[uredi | uredi kodo]

Prenos SARS-CoV-2 s človeka na človeka so potrdili ob pandemiji koronavirusa 2019–20.[7] Prenos se zgodi predvsem zaradi kašlja in kihanja izdihanih kapljic na razdalji do približno 2 metra.[20][21] Drugi posredni vzrok okužbe je posredni stik prek okuženih površin.[22] Raziskava je pokazala, da lahko virus na plastiki in jeklu preživi do tri dni, na kartonu pa največ en dan in na bakru do štiri ure.[23] Uporaba mila virus inaktivira.[24] V vzorcih blata okuženih ljudi so tudi našli virusno RNA.[25]

Ali je virus med obdobjem inkubacije kužen, ni gotovo.[26] 1. februarja 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) javila, da "prenos prek asimptomatskih primerov verjetno ni glavni dejavnik prenosa". Vendar pa je epidemiološki model za začetni izbruh na Kitajskem nakazal, da je "predsimptomatsko širjenje lahko da značilno za dokumentirane okužbe" in da bi lahko subklinične okužbe bile vzrok za večino okužb.[27]

Rezervoar[uredi | uredi kodo]

Prve znane okužbe iz seva SARS-CoV-2 so odkrili v Vuhanu na Kitajskem. Kako je prišlo do prvega prenosa virusa na človeka in kdaj je sev postal patogen, ostaja dalje nejasno.[28][29][30][31] Raziskave naravnega rezervoarja za sev virusa, ki je povzročil izbruh SARS 2002–2004, so odkrile pri netopirjih številne SARS podobne koronaviruse, večinoma pri netopirjev rodu Rhinolophus iz družine podkovnjakov; dve zaporedji v virusnih nukleinskih kislinah, odkritih v vzorcih iz Rhinolophus sinicus, kažeta 80-odstotno podobnost s SARS-CoV-2.[9][32][33] Tretje zaporedje virusne nukleinske kisline iz Rhinolophus affinis, vzorčeno v provinci Junan, z oznako RaTG13, ima 96% podobnost s SARS-CoV-2.[34] WHO meni, da so netopirji najverjetnejši naravni rezervoar SARS-CoV-2,[35] vendar razlike med koronavirusom netopirja in SARS-CoV-2 kažejo, da so pri okužbi ljudi igral vlogo vmesni gostitelj.[36]

Metagenomska študija iz leta 2019 je pred tem razkrila, da je SARS-CoV, to je sev virusa, ki povzroča SARS, zelo blizu koronavirusom v vzorcu luskavcev Sunda.[37] 7. februarja 2020 so raziskovalci iz Guangdžova javili, da je zaporedje nukleinske kisline v vzorcu virusa iz luskavcev "99% identično" s SARS-CoV-2.[38] Objavljeni rezultati pravijo, da je "v proteinu S domena za vezavo receptorja pri novo odkritem CoV luskavcev praktično enaka kot v 2019-nCoV, z eno samo različno aminokislino."[39] Luskavci so zaščiteni v skladu s kitajsko zakonodajo, vendar lov na njih in trgovanje zaradi njih uporabe v tradicionalni kitajski medicini ostajata pogosta.[40]

Kasnejša analiza celotnega genoma, ne samo področja okoli mesta za vezavo receptorja, je dokazala, da so doslej odkriti koronavirusi pri luskavcih le 92% podobni SARS-CoV-2.[41] To za dokaz, da so luskavci vmesni gostitelji, ne zadostuje; Pri virusu uSARS, ki je odgovoren za izbruh 2002–2004, je na primer genom 99,8% genoma identičen s koronavirusom, ki so ga ugotovili pri cibetovkah.[36]

Filogenetika in taksonomija[uredi | uredi kodo]

filogenetsko drevo COVID-19
Filogenetsko drevo COVID-19[42] NCBI gemon-ID MN908947 Dolžina genoma 29,903 baz Leto analize 2020

SARS-CoV-2 spada v obširno družino virusov, ki so znani pod imenom koronavirusi. Genom je z enovijačna, pozitivno polarna RNA (+ ssRNA). Drugi koronavirusi lahko povzročijo bolezni, ki segajo od navadnega prehlada do težjih bolezni, kot je dihalni sindrom na Bližnjem vzhodu (MERS). To je sedmi koronavirus, za katerega se ve, da okuži ljudi, po 229E, NL63, OC43, HKU1, Mers-CoV in prvotnem virusu SARS-CoV.[43]

Tako kot SARS-u soroden sev, odgovoren za izbruh SAR 2003, je tudi SARS-CoV-2 član podvrste Sarbecovirus ( beta-CoV sev B).[44][45][46] Njegova sekvenca RNA je dolga približno 30 000 baz.[5] SARS-CoV-2 je edinstven med znanimi betakoronavirusi po tem, da vključuje mesto za večbazno cepitev, kar ki povečuje patogenost in prenosljivost pri drugih virusih.[31][47][48]

Analiza sekvenc genomov v javno dostopnih vzorcih SARS-CoV-2 in pri sorodnih virusov ni našla nobenih dokazov, da bi virus bil ustvarjen ne z evolucijo, temveč v laboratoriju.[49] Da je virus ustvarila naravna evolucija, podpirajo podatki o hrbtenici SARS-CoV-2 in njeni celotni molekularni strukturi. Če bi kdo skušal oblikovati nov koronavirus kot patogen, bi za hrbtenico uporabil sktrukturo virusa, za katerega je znano, da povzroča bolezen. Znanstveniki pa nasprotno so ugotovili, da se hrbtenica SARS-CoV-2 bistveno razlikuje od hrbtenice že znanih koronavirusov in večinoma spominja na sorodne viruse, ki jih najdemo v netopirjih in luskavcih. "Ti dve značilnosti virusa, mutacije v RBD delu proteina konice in v njegovi samosvojski hrbtenici izključujejo laboratorijske manipulacije kot potencialni izvorSARS-CoV-2,"[49].

Z zadostnim številom sekvenciranih genomov je bilo mogoče rekonstruirati filogenetsko drevo in zgodovino mutacij v družini virusov. Do 12. januarja 2020 so Kitajski center za nadzor in preprečevanje bolezni (CCDC) in druge institucije iz Wuhana izolirale in objavile pet genomov SARS-CoV-2;[5][50] do 30. januarja 2020 je število genomov poraslo na 42.[51] Filogenetska analiza teh vzorcev je pokazala, da so "tesno v sorodu, z največ sedmimi mutacijami oddaljeni od skupnega prednika", kar pomeni, da je do prve okužbe pri ljudeh moralo priti novembra ali decembra 2019. 13. marca 2020 je bilo javno dostopnih že 410 genomov SARS-CoV-2, vzorčenih na petih celinah.[52]

Mednarodni odbor za taksonomijo virusov (ICTV) je 11. februarja 2020 objavil, da po obstoječih pravilih, po katerih se hierarhični odnosi med koronavirusi ocenjujejo na podlagi petih ohranjenih zaporedij nukleinskih kislin, razlike med takrat 2019-nCoV imenovanim virusom in sevom virusa iz izbruha SAR 2003 leta ne zadoščajo za dve ločeni vrsti. Zato so 2019-nCoV opredelili kot sev koronavirusa, povezanega s hudim akutnim respiratornim sindromom .

Strukturna biologija[uredi | uredi kodo]

Ponazoritev viriona SARSr-CoV

Virion SARS-CoV-2 ima premer približno 50–200 nanometrov.[53] Tako kot drugi koronavirusi ima tudi SARS-CoV-2 štiri strukturne beljakovine, znane kot S ("spike" (konica)), E ("envelopa" (ovojnica)), M (membrana) in N (nukleokapsida); protein N hrani genom RNA, proteini S, E in M skupaj pa tvorijo virusno ovojnico.[54] Konica, ki jo je videti na atomski ravni s kriogenim elektronskim mikroskopom,[55][56] je protein, odgovoren za to, da se virus lahko pritrdi na membrano gostiteljeve celice.

Modeliranje beljakovine v konici je hitro pokazalo, da ima SARS-CoV-2 zadostno afiniteto za receptorje encima za pretvorbo angiotenzina 2 (angiotensin converting enzyme 2 - ACE2) v človeških celicah, da jih lahko uporabi kot vrata v celico.[57] Do 22. januarja 2020 sta dve skupini (ena na Kitajskem, ki raziskuje celoten genom virusa, in druga v ZDA, ki je uporabila metode obratne genetike) neodvisno druga od druge eksperimentalno dokazali, da ACE2 lahko deluje kot receptor za SARS-CoV-2.[58][59][60][61][62] Študije so pokazale, da ima SARS-CoV-2 večjo afiniteto za človeški ACE2 kot pa prvotni sev virusa SARS.[55] SARS-CoV-2 lahko da tudi uporablja basigin za vstop v celico.[63]

Predpriprava koničnega proteina s transmembransko proteazo serin 2 (TMPRSS2) je bistvena za vstop SARS-CoV-2.[64] Potem ko se virion SARS-CoV-2 pritrdi na ciljno celico, celična proteaza TMPRSS2 razgradi konični protein in izpostavi fuzijski peptid.Virion nato v celico sprosti RNA in jo prisili, da ustvarja kopije virusa, ki se potem širijo v sosednje celice. SARS-CoV-2 tvori vsaj tri virulentne agente, ki spodbujajo izločanje novih virionov iz celic gostiteljic in zavirajo imunski odziv.[54]

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

Micrograph of SARS-CoV-2 virus particles, isolated from a patient
Mikrografija virusa SARS-CoV-2 (rdeča), izolirana med pandemijo koronavirusa 2019–20

S stališča nizke spremenljivosti, ki jo kažejo doslej znane SARS-CoV-2 genomske sekvence, naj bi sev zdravstveni organi odkrili po nekaj tednih od njegovega pojava pri ljudeh, in sicer proti koncu leta 2019.[28][65] Najstarejši primer okužbe, ki je trenutno znan, naj bi odkrili že 17. novembra 2019.[66] Nato se je virus razširil v vse pokrajine Kitajske in v več kot sto drugih držav v Aziji, Evropi, Severni Ameriki, Južni Ameriki, Afriki in Oceaniji. Prenos virusa s človeka na človeka je bil potrjen v vseh naštetih regijah.[7][67][68][69][70][71] 30. januarja 2020 je stanje SARS-CoV-2 Svetovna zdravstvena organizacija[6][72] razglasila za mednarodno nevarnost javnemu zdravju, 11. marca 2020 pa pandemijo.[73].

4. 3. 2020 so v laboratoriju Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete odkrili prvi primer okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji.[74] 12. 3. 2020 je Republika Slovenija zaradi hitrega naraščanja števila okuženih razglasila izredne razmere z epidemijo. Po podatkih spletišča Covid-19 na univerzi John Hopkins [75] je v Sloveniji 30. aprila 2020 bilo 1418 obolelih, 89 bolnih pa je umrlo. 30.aprila je na svetu 3,196,664 bolnih. Zaradi bolezni pa je doslej umrlo 227,705 ljudi.[75]

V ljubljanskem UKC so 26. 2. 2020 prepovedali vse obiske hospitaliziranih bolnikov, 5. 3. pa ukinili tudi osebno naročanje.[76] Svet za nacionalno varnost je sprejel ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa, med drugim se je z 10. 3. 2020 spremenila odredba o prepovedi zbiranja na javnih prostorih zaprtega tipa v Sloveniji: meja se je s 500 oseb znižala na 100.[77]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Coronavirus disease named Covid-19". BBC News Online. 11 February 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15 February 2020. Pridobljeno dne 15 February 2020.
  2. "Healthcare Professionals: Frequently Asked Questions and Answers". United States Centers for Disease Control and Prevention (CDC). 11 February 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 February 2020. Pridobljeno dne 15 February 2020.
  3. "About Novel Coronavirus (2019-nCoV)". United States Centers for Disease Control and Prevention (CDC). 11 February 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 February 2020. Pridobljeno dne 25 February 2020.
  4. "New-type coronavirus causes pneumonia in Wuhan: expert". Xinhua. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9 January 2020. Pridobljeno dne 9 January 2020.
  5. 5,0 5,1 5,2 "CoV2020". GISAID EpifluDB. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12 January 2020. Pridobljeno dne 12 January 2020.
  6. 6,0 6,1 "W.H.O. Declares Global Emergency as Wuhan Coronavirus Spreads". 30 January 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30 January 2020. Pridobljeno dne 30 January 2020.
  7. 7,0 7,1 7,2 "A familial cluster of pneumonia associated with the 2019 novel coronavirus indicating person-to-person transmission: a study of a family cluster". The Lancet. Vol. 395 no. 10223. February 2020. str. 514–523. doi:10.1016/S0140-6736(20)30154-9. PMID 31986261.
  8. "Another Decade, Another Coronavirus". The New England Journal of Medicine. Vol. 382 no. 8. February 2020. str. 760–762. doi:10.1056/NEJMe2001126. PMID 31978944.
  9. 9,0 9,1 "The 2019-new coronavirus epidemic: Evidence for virus evolution". Journal of Medical Virology. Vol. 92 no. 4. April 2020. str. 455–459. doi:10.1002/jmv.25688. PMID 31994738.
  10. "Coronavirus: From bats to pangolins, how do viruses reach us?". Deutsche Welle. 7 February 2020. Pridobljeno dne 13 March 2020.
  11. "How Does Wuhan Coronavirus Compare with MERS, SARS and the Common Cold?". NPR. 22 January 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 February 2020. Pridobljeno dne 3 February 2020.
  12. "What you need to know about the Wuhan coronavirus". Nature. 24 January 2020. doi:10.1038/d41586-020-00209-y. ISSN 0028-0836.
  13. "GOP lawmakers continue to use 'Wuhan virus' or 'Chinese coronavirus'". NBC News. 12 March 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 March 2020. Pridobljeno dne 19 March 2020.
  14. "McCarthy knocks Dems after they claim saying 'Chinese coronavirus' is racist". Fox News. 11 March 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12 March 2020. Pridobljeno dne 12 March 2020.
  15. (Report). Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  16. Taylor-Coleman, Jasmine (5 February 2020). "How the new coronavirus will finally get a proper name". BBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 February 2020. Pridobljeno dne 6 February 2020.
  17. World Health Organization best practices for the naming of new human infectious diseases (Report).
  18. "Naming the coronavirus disease (COVID-2019) and the virus that causes it". World Health Organization. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 February 2020. Pridobljeno dne 24 February 2020. From a risk communications perspective, using the name SARS can have unintended consequences in terms of creating unnecessary fear for some populations.... For that reason and others, WHO has begun referring to the virus as "the virus responsible for COVID-19" or "the COVID-19 virus" when communicating with the public. Neither of these designations are [sic] intended as replacements for the official name of the virus as agreed by the ICTV.
  19. "We Spoke to Six Americans with Coronavirus". 4 March 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13 March 2020. Pridobljeno dne 16 March 2020.
  20. Edwards E (25 January 2020). "How does coronavirus spread?". NBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. januar 2020. Pridobljeno dne 13 March 2020.
  21. "How COVID-19 Spreads". U.S. Centers for Disease Control and Prevention (CDC). 27 January 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 January 2020. Pridobljeno dne 29 January 2020.
  22. "Getting your workplace ready for COVID-19" (PDF). World Health Organization. 27 February 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2 March 2020. Pridobljeno dne 3 March 2020.
  23. "Correspondence: Aerosol and Surface Stability of SARS-CoV-2 as Compared with SARS-CoV-1". The New England Journal of Medicine. 17 March 2020. doi:10.1056/NEJMc2004973. PMID 32182409.
  24. Yong, Ed (20 March 2020). "Why the Coronavirus Has Been So Successful". The Atlantic (angleščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20 March 2020. Pridobljeno dne 20 March 2020.
  25. "First Case of 2019 Novel Coronavirus in the United States". The New England Journal of Medicine. Vol. 382 no. 10. March 2020. str. 929–936. doi:10.1056/NEJMoa2001191. PMID 32004427.
  26. "Study claiming new coronavirus can be transmitted by people without symptoms was flawed". Science. February 2020. doi:10.1126/science.abb1524.
  27. "Substantial undocumented infection facilitates the rapid dissemination of novel coronavirus (SARS-CoV2)". Science. 16 March 2020. str. eabb3221. doi:10.1126/science.abb3221. PMID 32179701. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17 March 2020. Pridobljeno dne 17 March 2020.
  28. 28,0 28,1 "Wuhan seafood market may not be source of novel virus spreading globally". Science. January 2020. doi:10.1126/science.abb0611. ISSN 0036-8075.
  29. "We're still not sure where the Wuhan coronavirus really came from". Popular Science. 28 January 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29 January 2020. Pridobljeno dne 30 January 2020.
  30. Yu WB, Tang GD, Zhang L, Corlett RT (21 February 2020). "Decoding evolution and transmissions of novel pneumonia coronavirus using the whole genomic data". ChinaXiv. doi:10.12074/202002.00033 (neaktivno 2020-03-28). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2020. Pridobljeno dne 25 February 2020.
  31. 31,0 31,1 "Correspondence: The proximal origin of SARS-CoV-2". Nature Medicine. 17 March 2020. str. 1–3. doi:10.1038/s41591-020-0820-9. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 March 2020. Pridobljeno dne 18 March 2020.
  32. "Bat SARS-like coronavirus isolate bat-SL-CoVZC45, complete genome". National Center for Biotechnology Information (NCBI). 15 February 2020. Pridobljeno dne 15 February 2020. Navedi magazine zahteva |magazine= (pomoč)
  33. "Bat SARS-like coronavirus isolate bat-SL-CoVZXC21, complete genome". National Center for Biotechnology Information (NCBI). 15 February 2020. Pridobljeno dne 15 February 2020. Navedi magazine zahteva |magazine= (pomoč)
  34. "Bat coronavirus isolate RaTG13, complete genome". National Center for Biotechnology Information (NCBI). 10 February 2020. Pridobljeno dne 5 March 2020. Navedi magazine zahteva |magazine= (pomoč)
  35. "Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)" (PDF). World Health Organization (WHO). 24 February 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29 February 2020. Pridobljeno dne 5 March 2020. Navedi magazine zahteva |magazine= (pomoč)
  36. 36,0 36,1 "Mystery deepens over animal source of coronavirus". Nature. Vol. 579 no. 7797. 26 February 2020. str. 18–19. Bibcode:2020Natur.579...18C. doi:10.1038/d41586-020-00548-w. PMID 32127703.
  37. "Viral Metagenomics Revealed Sendai Virus and Coronavirus Infection of Malayan Pangolins (Manis javanica)". Viruses. Vol. 11 no. 11. October 2019. str. 979. doi:10.3390/v11110979. PMC 6893680. PMID 31652964.
  38. "Did pangolins spread the China coronavirus to people?". Nature. 7 February 2020. doi:10.1038/d41586-020-00364-2. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7 February 2020. Pridobljeno dne 12 February 2020.
  39. "Isolation and Characterization of 2019-nCoV-like Coronavirus from Malayan Pangolins". bioRxiv (preprint). February 2020. doi:10.1101/2020.02.17.951335.
  40. Kelly, Guy (1 January 2015). "Pangolins: 13 facts about the world's most hunted animal". The Telegraph. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 December 2019. Pridobljeno dne 9 March 2020.
  41. "Probable Pangolin Origin of SARS-CoV-2 Associated with the COVID-19 Outbreak". Current Biology. Vol. 30. 19 March 2020. str. 1–6. doi:10.1016/j.cub.2020.03.022. PMID 32197085.
  42. Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) (PDF) (Report). World Health Organization (WHO). 24. february 2020. Arhivirano (PDF) iz prvotnega spletišča dne 29 February 2020. Pridobljeno dne 5. marec 2020. Preveri vrednosti datuma v: |date= (pomoč)
  43. "A Novel Coronavirus from Patients with Pneumonia in China, 2019". The New England Journal of Medicine. Vol. 382 no. 8. February 2020. str. 727–733. doi:10.1056/NEJMoa2001017. PMID 31978945.
  44. "The continuing 2019-nCoV epidemic threat of novel coronaviruses to global health – The latest 2019 novel coronavirus outbreak in Wuhan, China". International Journal of Infectious Diseases. Vol. 91. February 2020. str. 264–266. doi:10.1016/j.ijid.2020.01.009. PMID 31953166. prostodostopna publikacija
  45. "Phylogeny of SARS-like betacoronaviruses". nextstrain. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20 January 2020. Pridobljeno dne 18 January 2020.
  46. "Global Epidemiology of Bat Coronaviruses". Viruses. Vol. 11 no. 2. February 2019. str. 174. doi:10.3390/v11020174. PMC 6409556. PMID 30791586.
  47. "Structure, function and antigenicity of the SARS-CoV-2 spike glycoprotein". Cell. 9 March 2020. doi:10.1016/j.cell.2020.02.058. PMID 32155444.
  48. "The spike glycoprotein of the new coronavirus 2019-nCoV contains a furin-like cleavage site absent in CoV of the same clade". Antiviral Research. Vol. 176. February 2020. str. 104742. doi:10.1016/j.antiviral.2020.104742. PMID 32057769.
  49. 49,0 49,1 Kristian G. Andersen, Andrew Rambaut, W. Ian Lipkin, Edward C. Holmes, Robert F. Garry. The proximal origin of SARS-CoV-2. Nature Medicine, 2020; DOI: 10.1038/s41591-020-0820-9
  50. "Initial genome release of novel coronavirus". Virological. 11 January 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12 January 2020. Pridobljeno dne 12 January 2020.
  51. "Genomic analysis of nCoV spread: Situation report 2020-01-30". nextstrain.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15 March 2020. Pridobljeno dne 18 March 2020.
  52. "Genomic analysis of COVID-19 spread: Situation report 2020-03-13". nextstrain.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13 March 2020. Pridobljeno dne 18 March 2020.
  53. "Epidemiological and clinical characteristics of 99 cases of 2019 novel coronavirus pneumonia in Wuhan, China: a descriptive study". The Lancet. Vol. 395 no. 10223. 15 February 2020. str. 507–513. doi:10.1016/S0140-6736(20)30211-7. PMID 32007143. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31 January 2020. Pridobljeno dne 9 March 2020.
  54. 54,0 54,1 "Analysis of therapeutic targets for SARS-CoV-2 and discovery of potential drugs by computational methods". Acta Pharmaceutica Sinica B. February 2020. doi:10.1016/j.apsb.2020.02.008.
  55. 55,0 55,1 "Cryo-EM structure of the 2019-nCoV spike in the prefusion conformation". Science. Vol. 367 no. 6483. February 2020. str. 1260–1263. Bibcode:2020Sci...367.1260W. doi:10.1126/science.abb2507. PMID 32075877.
  56. "Scientists Create Atomic-Level Image of the New Coronavirus's Potential Achilles Heel". Gizmodo. 19 February 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8 March 2020. Pridobljeno dne 13 March 2020.
  57. "Evolution of the novel coronavirus from the ongoing Wuhan outbreak and modeling of its spike protein for risk of human transmission". Science China Life Sciences. Vol. 63 no. 3. March 2020. str. 457–460. doi:10.1007/s11427-020-1637-5. PMID 32009228.
  58. "Functional assessment of cell entry and receptor usage for lineage B β-coronaviruses, including 2019-nCoV". bioRxiv (preprint). January 2020. doi:10.1101/2020.01.22.915660.
  59. "Functional assessment of cell entry and receptor usage for SARS-CoV-2 and other lineage B betacoronaviruses". Nature Microbiology. February 2020. doi:10.1038/s41564-020-0688-y. PMID 32094589.
  60. "Genomic Characterization of the 2019 Novel Coronavirus". The New England Journal of Medicine. Pridobljeno dne 9 February 2020.
  61. "Return of the Coronavirus: 2019-nCoV". Viruses. Vol. 12 no. 2. January 2020. str. 135. doi:10.3390/v12020135. PMID 31991541.
  62. "Genomic characterisation and epidemiology of 2019 novel coronavirus: implications for virus origins and receptor binding". The Lancet. Vol. 395 no. 10224. February 2020. str. 565–574. doi:10.1016/S0140-6736(20)30251-8. PMID 32007145.
  63. "SARS-CoV-2 invades host cells via a novel route: CD147-spike protein". bioRxiv (preprint). 2020. doi:10.1101/2020.03.14.988345.
  64. "SARS-CoV-2 Cell Entry Depends on ACE2 and TMPRSS2 and Is Blocked by a Clinically Proven Protease Inhibitor". Cell. Vol. 181. 16 April 2020. str. 1–10. doi:10.1016/j.cell.2020.02.052. PMID 32142651.
  65. "What We Know Today about Coronavirus SARS-CoV-2 and Where Do We Go from Here". Genetic Engineering and Biotechnology News. 19 February 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 March 2020. Pridobljeno dne 13 March 2020.
  66. "Coronavirus: China's first confirmed Covid-19 case traced back to November 17". 13 March 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13 March 2020. Pridobljeno dne 16 March 2020.
  67. "Transmission of 2019-nCoV Infection from an Asymptomatic Contact in Germany". The New England Journal of Medicine. Vol. 382 no. 10. March 2020. str. 970–971. doi:10.1056/NEJMc2001468. PMID 32003551.
  68. "The Coronavirus Is Now Infecting More People Outside China". Wired. 30 January 2020. Pridobljeno dne 13 March 2020.
  69. "Coronavirus: Singapore reports first cases of local transmission; 4 out of 6 new cases did not travel to China". The Straits Times. 4 February 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4 February 2020. Pridobljeno dne 5 February 2020.
  70. "Ecuador confirms five new cases of coronavirus, all close to initial patient". Reuters. 2 March 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 March 2020. Pridobljeno dne 5 March 2020.
  71. "Algeria confirms two more coronavirus cases". Reuters. 2 March 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3 March 2020. Pridobljeno dne 5 March 2020.
  72. "Statement on the second meeting of the International Health Regulations (2005) Emergency Committee regarding the outbreak of novel coronavirus (2019-nCoV)" (Sporočilo za javnost). 30 January 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31 January 2020. Pridobljeno dne 30 January 2020.
  73. "Coronavirus Declared Pandemic by World Health Organization". 11 March 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 March 2020. Pridobljeno dne 12 March 2020.
  74. "Prvi potrjeni primer okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji". www.rtvslo.si. Pridobljeno dne 2020-03-04.
  75. 75,0 75,1 "spletišču Covid-19 (John Hopkins)". 30.4.2020. Pridobljeno dne 30.4.2020.
  76. "Omejitve obiskov - UKC Ljubljana ". www.kclj.si. Pridobljeno dne 2020-03-10.
  77. "Svet za nacionalno varnost sprejel ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa | GOV.SI". Portal GOV.SI. Pridobljeno dne 2020-03-10.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]