SARS koronavirus

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Koronavirusna bolezen SARS
Sopomenke
  • SARS
  • Nova koronavirusna pljučnica
lang=sl
EM slika SARS virion
Specialnostinfektologija
Simptomivročina, kašelj, dispneja
Zapletipljučnica
VzrokiSARS
Diagnostični postopkiPCR, slikovne preiskave
Zdravljenjesimptomatsko in podporno

SARS koronavirus ( SARS-CoV ) je sev virusa, ki povzroča hud akutni respiratorni sindrom (SARS). [1] Gre za enoverižni RNA virus, z ovojnico, pozitivne smeri, ki okužuje epitelne celice v pljučih. [2] Virus vstopi v gostiteljsko celico tako, da se naveže na receptor ACE2 . [3] Okužuje ljudi, netopirje in več vrst sesalcev . [4] [5]

16. aprila 2003 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) po izbruhu SARS v Aziji in sekundarnih primerih drugod po svetu izdala sporočilo za javnost, v katerem je sporočila, da je koronavirus, ki so ga ugotovili številni laboratoriji, uradni povzročitelj SARS-a. Centri za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) v ZDA in Nacionalni mikrobiološki laboratorij (NML) v Kanadi so aprila 2003 identificirali genom SARS-CoV [6] [7] Znanstveniki z univerze Erasmus v Rotterdamu na Nizozemskem so dokazali, da koronavirus SARS izpolnjuje Kochove postulate in tako potrdili, da je povzročitelj bolezni. V poskusih so makaki, okuženi z virusom, razvili enake simptome kot človeške žrtve SARS. [8]

Pandemija zaradi nove koronavirusne bolezni leta 2019 je pokazala veliko podobnosti z izbruhom SARS, povzročitelj SARS-CoV-2 pa so identificali kot še sev korovirusa, ki je v sorodu s kovirusom SARS.

SARS[uredi | uredi kodo]

SARS ali hud akutni respiratorni sindrom je bolezen, ki jo povzroča SARS-CoV. Povzroča pogosto hudo bolezen, ki jo najprej zaznamujejo sistemski simptomi bolečine v mišicah, glavobol in povišana telesna temperatura, ki jim po 2–14 dneh sledijo dihalni simptomi, [9] večinoma kašelj, dispneja in pljučnica. Pogosten znak za obolenje s SARS je tudi zmanjšano število limfocitov, ki krožijo v krvi. [10]

V izbruhu SARS leta 2003 je umrlo približno 9% bolnikov s potrjeno okužbo SARS-CoV. [11] Stopnja umrljivosti je bila pri tistih, starejših od 60 let, veliko višja, umrljivost se je pri tej skupini bolnikov približala 50%.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

12. aprila 2003 so sodelavke in sodelavci Centra za raziskave genov Michael Smith v Vancouvru končali s kartiranjem genetskega zaporedja za koronavirus, za katerega se je sumilo, da je povezan s SARS. Skupina pod vodstvom doktorja Marca Marra je sodelovala z Centrom za nadzor bolezni British Columbia in Nacionalnim mikrobiološkim laboratorijem v Winnipegu v Manitobi, pri tema pa je uporabljala vzorce okuženih bolnikov v Torontu . Zemljevid, ki ga je SZO pozdravila kot pomemben korak naprej v boju proti SARS, se za kolege po vsem svetu dali v javnost na spletni strani GSC (glej spodaj). Zaporedje koronavirusa SARS so od takrat potrdile tudi druge neodvisne skupine.

Konec maja 2003 so v raziskavah na vzorcih divjih živali, ki se prodajajo kot hrana na lokalnem trgu v mestu Guangdong na Kitajskem, ugotovili, da je sev koronavirusa SARS mogoče izolirati iz zamaskiranih palmovih cibetovk ( Paguma sp.), Vendar živali niso vedno pokazale kliničnih znakov. Predhodni sklep je bil, da je virus SARS prestopil ksenografsko oviro med živalmi in ljudi, v provinci Guangdong pa so iz varnostnih razlogov pobili več kot 10.000 cibetovk. Virus so kasneje odkrili tudi rakunih (Nyctereuteus sp.), jazbecih (Melogale spp.) in domačih mačkah. Leta 2005 sta dve študiji ugotovili številne SARS podobne koronaviruse pri netopirjih na Kitajskem. [12] [13] Filogenetska analiza teh virusov je pokazala, da koronavirus SARS zelo verjetno izvira iz netopirjev in se širi na ljudi bodisi neposredno bodisi prek živali, ki jih gojijo na kitajskih trgih. Netopirji niso kazali vidnih znakov bolezni, so pa verjetno naravni rezervoarji za SARS-u sorodne koronaviruse. Konec leta 2006 so znanstveniki kitajskega centra za nadzor in preprečevanje bolezni univerze v Hong Kongu in centra za nadzor in preprečevanje bolezni Guangdžov vzpostavili genetsko povezavo med koronavirusom SARS, ki se pojavlja pri cibetovkah, in virusom pri ljudeh, kar potrjuje trditve, da je bolezen preskočila z vrste na vrsto. [14]

Virologija[uredi | uredi kodo]

SARS-Coronavirus sledi strategiji razmnoževanja, značilni za poddružino koronavirusov. Primarni človeški receptor virusa je angiotenzin pretvarjajoč encim 2 (ACE2), prvič identificiran leta 2003. [15]

Poglej tudi[uredi | uredi kodo]


Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Thiel V (editor). (2007). Coronaviruses: Molecular and Cellular Biology (1st izd.). Caister Academic Press. ISBN 978-1-904455-16-5. {{cite book}}: |last= ima generično ime (pomoč)
  2. ↑ Fehr, Anthony R.; Perlman, Stanley (2015). "Coronaviruses: An Overview of Their Replication and Pathogenesis". Coronaviruses. Methods in Molecular Biology (Clifton, N.J.). Zv. 1282. str. 1–23. doi:10.1007/978-1-4939-2438-7_1. ISBN 978-1-4939-2437-0. ISSN 1064-3745. PMC 4369385. PMID 25720466. SARS-CoV primarily infects epithelial cells within the lung. The virus is capable of entering macrophages and dendritic cells but only leads to an abortive infection [87,88].
  3. ↑ Xing-Yi Ge; Jia-Lu Li; Xing-Lou Yang; in sod. (2013). "Isolation and characterization of a bat SARS-like coronavirus that uses the ACE2 receptor". Nature. Zv. 503, št. 7477. str. 535–8. Bibcode:2013Natur.503..535G. doi:10.1038/nature12711. PMC 5389864. PMID 24172901.
  4. ↑ Wong, Antonio C. P.; Li, Xin; Lau, Susanna K. P.; Woo, Patrick C. Y. (2019-02-20). "Global Epidemiology of Bat Coronaviruses". Viruses. Zv. 11, št. 2. str. 174. doi:10.3390/v11020174. ISSN 1999-4915. PMC 6409556. PMID 30791586. Most notably, horseshoe bats were found to be the reservoir of SARS-like CoVs, while palm civet cats are considered to be the intermediate host for SARS-CoVs [43,44,45].
  5. ↑ Li, Fang (October 2013). "Receptor recognition and cross-species infections of SARS coronavirus". Antiviral Research. Zv. 100, št. 1. str. 246–254. doi:10.1016/j.antiviral.2013.08.014. ISSN 0166-3542. PMC 3840050. PMID 23994189. See Figure 6.
  6. ↑ "Remembering SARS: A Deadly Puzzle and the Efforts to Solve It". Centers for Disease Control and Prevention. 11 April 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 August 2013. Pridobljeno 3 August 2013.
  7. ↑ "Coronavirus never before seen in humans is the cause of SARS". United Nations World Health Organization. 16 April 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12 August 2004. Pridobljeno 5 July 2006.
  8. ↑ "Aetiology: Koch's postulates fulfilled for SARS virus". Nature. Zv. 423, št. 6937. 2003. str. 240. Bibcode:2003Natur.423..240F. doi:10.1038/423240a. PMID 12748632.
  9. ↑ Chan-Yeung M; Xu RH (November 2003). "SARS: epidemiology". Respirology (Carlton, Vic.). Zv. 8, št. Suppl. str. S9–14. doi:10.1046/j.1440-1843.2003.00518.x. PMID 15018127.
  10. ↑ Yang M; Li CK; Li K; Hon KL; Ng MH; Chan PK; Fok TF (August 2004). "Hematological findings in SARS patients and possible mechanisms (review)". International Journal of Molecular Medicine. Zv. 14, št. 2. str. 311–5. doi:10.3892/ijmm.14.2.311. PMID 15254784. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2015-09-24.
  11. ↑ Sørensen MD; Sørensen B; Gonzalez-Dosal R; Melchjorsen CJ; Weibel J; Wang J; Jun CW; Huanming Y; Kristensen P (May 2006). "Severe acute respiratory syndrome (SARS): development of diagnostics and antivirals". Annals of the New York Academy of Sciences. Zv. 1067, št. 1. str. 500–5. Bibcode:2006NYASA1067..500S. doi:10.1196/annals.1354.072. PMID 16804033.
  12. ↑ "Bats are natural reservoirs of SARS-like coronaviruses". Science. Zv. 310, št. 5748. 2005. str. 676–9. Bibcode:2005Sci...310..676L. doi:10.1126/science.1118391. PMID 16195424.
  13. ↑ "Severe acute respiratory syndrome coronavirus-like virus in Chinese horseshoe bats". Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. Zv. 102, št. 39. 2005. str. 14040–5. Bibcode:2005PNAS..10214040L. doi:10.1073/pnas.0506735102. PMC 1236580. PMID 16169905.
  14. ↑ "Scientists prove SARS-civet cat link". China Daily. 23 November 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 June 2011.
  15. ↑ Li, Wenhui; Moore, Michael J.; Vasilieva, Natalya; Sui, Jianhua; Wong, Swee Kee; Berne, Michael A.; Somasundaran, Mohan; Sullivan, John L.; Luzuriaga, Katherine (Nov 2003). "Angiotensin-converting enzyme 2 is a functional receptor for the SARS coronavirus". Nature (v angleščini). Zv. 426, št. 6965. str. 450–454. Bibcode:2003Natur.426..450L. doi:10.1038/nature02145. ISSN 0028-0836. PMID 14647384.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=SARS_koronavirus&oldid=5806827«