Pojdi na vsebino

Kortikosteroid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kortikosteron

Kortikosteroidi so skupina steroidnih hormonov, ki nastajajo v skorji nadledvične žleze. Vpleteni so v številne fiziološke mehanizme, kot na primer odziv na stres, imunski odziv in uravnavanje vnetja, presnovo ogljikovih hidratov in beljakovin, uravnavanje elektrolitov v krvi in vedenje.

Nekateri naravni hormoni so kortikosteron (C21H30O4), kortizon (C21H28O5, 17-hidroksi-11-dehidrokortikosteron) in aldosteron.

Na osnovi kortikosteroidov so narejena nekatera zdravila za zdravljenje raka in večina protivnetnih zdravil za zdravljenje astme. Astmatiki in ostali bolniki ki jemljejo ta zdravila imajo posledično zmanjšano imunsko odpornost, dolgotrajnejše zdravljenje pa lahko zmanjša tudi kostno gostoto in privede do osteopenije ali celo osteoporoze. Daljša uporaba zdravil s kortikosteroidi lahko vodi do pojava Cushingovega sindroma.[1]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Cushingov sindrom | Presnovne bolezni/Endokrinologija«. www.viva.si. Pridobljeno 8. januarja 2020.