Marine Le Pen

Marine Le Pen
Predsednica Nacionalnega zbora
Na položaju 16. januar 2011 – 12. september 2021
Predhodnik	Jean-Marie Le Pen
Naslednik	Jordan Bardella
Evropska poslanka
Na položaju 14. julij 2009 – 18 June 2017
Na položaju 20. julij 2004 – 13. julij 2009
Osebni podatki
Rojstvo	Marion Anne Perrine Le Pen 5. avgust 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[…] (58 let) Neuilly-sur-Seine
Narodnost	Francija
Politična stranka	Narodna fronta
Poklic	političarka, odvetnica, vodstveni delavci v javnih službah, svobodni poklici in podobno, pravnica
Podpis

Marion Anne Perrine Le Pen, francoska odvetnica in političarka, * 5. avgust 1968, Neuilly-sur-Seine, Hauts-de-Seine.

Marine Le Pen je ena najopaznejših francoskih političark. Več let je vodila desno stranko Nacionalna fronta, katere vodenje je prevzela od svojega očeta, prav tako politika. Je zagovornica francoskega nacionalizma in restriktivnejše priseljenske politike. Stranko, ki velja za skrajno desno, je sicer peljala nekoliko bližje zmernejšim stališčem, tudi glede odnosa do Evropske unije. Med drugim je bila poslanka v Evropskem parlamentu in državna poslanka, trikrat se je neuspešno potegovala za položaj predsednice Francije.

Revija Time je Le Penovo leta 2011 in 2015 uvrstila med 100 najvplivnejših ljudi na svetu. Leta 2016 jo je revija Politico imenovala za drugo najvplivnejšo poslanko Evropskega parlamenta, takoj za predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem. Januarja 2024 je Le Penova postala najbolj priljubljena političarka v Franciji po podatkih časopisa Verian-Epoka za revijo Le Figaro.

Mladost

Marine Le Pen je najmlajša hči nekdanjega predsednika stranke Narodna fronta Jeana-Marieja Le Pena. Rojena je bila 5. avgsuta 1968 v Neuilly-sur-Seine. Krščena je bila 25. aprila 1969 v cerkvi La Madeleine v Parizu. Njen boter je bil Henri Botey, sorodnik njenega očeta.

Le Penova ima dve sestri: Yann in Marie-Caroline. Leta 1976, ko je bila Marine stara osem let, je pred družinskim stanovanjem eksplodirala bomba, s katero so skušali izvesti atentat na njenega očeta. Eksplozija je naredila luknjo v zunanji steni stavbe, vendar so Marine, njeni dve starejši sestri in njuni starši ostali nepoškodovani.

Le Pen je bila učenka na liceju Florent Schmitt v Saint-Cloudu. Njena mama je družino zapustila leta 1984, ko je bila Marine stara 16 let. To je bila zanjo, kot je zapisala v svoji avtobiografiji, najgroznejša in kruta bolečina v njenem srcu, ter da je mati ni ljubila. Njena starša sta se ločila leta 1987.

Pravni študij in delo

Študirala je pravo na Univerzi Panthéon-Assas, kjer je leta 1991 magistrirala iz prava in leta 1992 magistrirala iz kazenskega prava (DEA). Registrirana pri pariški odvetniški zbornici je šest let (1992–1998) delala kot odvetnica, redno se je pojavljala pred kazenskim senatom 23. okrožnega sodišča v Parizu, ki sodi v takojšnjih primerih, in pogosto delovala kot javna zagovornica. Do leta 1998 je bila članica pariške odvetniške zbornice, nato se je pridružila pravnemu oddelku Nacionalne fronte.

Politika

Stranki svojega očeta se je priključila leta 1986, leta 2000 postala članica Izvršnega odbora stranke, od 2003 do 2011 pa je bila njena podpredsednica.

Od leta 2004 je članica Evropskega parlamenta. Leta 2010 je postala kandidatka za vodjo Narodne fronte, ki jo je ustanovil njen oče 5. oktobra 1972. V času strankinega kongresa v Toursu ga je uspešno nasledila in 16. januarja 2011 z dvotretjinsko večino postala druga predsednica stranke Narodne fronte. Stranka sicer velja za skrajno desno, a je pod vodstvom Marine Le Pen nekoliko omilila svoja ostra stališča. Marina jo je tudi skušala umestiti izven klasičnih uvrstitev na levo ali desno. Med drugim je bilo v njenem mandatu izključenih več članov, obtoženih rasizma, antisemitizma ali pétainizma. Svojega očeta je zaradi kontroverznih izjav iz stranke izključila avgusta 2015. Čeprav je liberalizirala nekatera politična stališča stranke z umikom nasprotovanja istospolnim partnerstvom in splavu ter podpore smrtni kazni, Le Penova še vedno zagovarja številne iste zgodovinske politike svoje stranke, s posebnim poudarkom na močnih protiimigracijskih, nacionalističnih in protekcionističnih ukrepih.

Podpira ekonomski nacionalizem, zagovarja intervencionistično vlogo vlade ter nasprotuje globalizaciji in multikulturalizmu. Le Penova podpira omejevanje priseljevanja in prepoved ritualnih zakolov. V preteklosti je izražala podporo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in Rusiji, zagovarjala tesnejše sodelovanje pred rusko invazijo na Ukrajino leta 2022; ostro je obsodila vojno v Ukrajini, vendar je izjavila, da bi Rusija lahko spet postala zaveznica Francije, če se bo vojna končala. Med vojno v Gazi je podpirala Izrael.

Predsedniška kampanja 2017

Večkrat je kandidirala za predsednico Francije. Leta 2012 je na predsedniških volitvah zasedla tretje mesto in prejela 17,9 odstotka glasov ter tako zaostala za Françoisom Hollandom in Nicolasom Sarkozyjem. Aprila 2017 jo je na francoskih predsedniških volitvah v drugem krogu premagal sedanji predsednik Emmanuel Macron, Le Penova je prejela 33,9 odstotka glasov. Na predsedniških volitvah leta 2022 se je z Macronom znova uvrstila v drugi krog in v njem osvojila 41,5 odstotka glasov.

31. marca 2025 so bili Marine Le Pen, osem drugih poslancev Evropskega parlamenta in ducat pomočnikov obsojeni zaradi poneverbe več kot 4 milijone evrov sredstev Evropskega parlamenta za financiranje osebja Nacionalne zbora. Kazen je med drugim vključevala prepoved kandidiranja za politične funkcije. Le Penova je bila obsojena na štiri leta zapora in petletno prepoved kandidiranja, s čimer ji je bila dejansko onemogočena kandidatura na francoskih predsedniških volitev leta 2027. Prav tako je bila kaznovana z globo v višini 100 tisoč evrov.

Nadaljnje branje

• À contre-flots, éd. Jacques Grancher, coll. "Grancher Depot", Paris, 2006, 322 str. (avtobiografija) (francosko)

Zunanje povezave

• Evropski parlament
• Predsedniški website (francosko)