Splav

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Splav ali abortus je prekinitev nosečnosti, ki se konča s smrtjo zarodka. Lahko ga povzročijo nepravilnosti pri razvoju zarodka ali njegova smrt, umetno pa ga izvajajo v medicini iz terapevtskih razlogov ali na podlagi odločitve nosečnice.

Poznamo:

Prikaz umetnega splava z metodo vakuumske aspiracije pri osmih tednih gestacijske starosti ploda (šest tednov po oploditvi):
1: plodnik,
2: zarodek,
3: endometrij,
4: vaginalni spekulum,
5: cevka,
6: ki je pritrjena na sesalno črpalko.

Umetni splav ali umetna prekinitev nosečnosti je medicinski poseg, ki se opravi na zahtevo nosečnice. Najpogostejša metoda za prekinitev nosečnosti v prvih dvanajstih tednih sta razširitev (dilatacija) materničnega vratu in izpraskanje ali posrkanje vsebine (abrazija ali vakuumska aspiracija) iz maternične votline.

Po trinajstem tednu se dokonča nosečnost tako, da se sprožijo popadki s solno raztopino ali s prostaglandini. Bolj poredko se opravlja mali carski rez.

V sodobni družbi se odvija debata o moralnosti splava - predvsem zaradi vprašanja, ali je zarodek oseba ali ne. Razvila so se gibanja (pogosto iz verskih krogov), ki zahtevajo prepoved umetnih splavov.

Zakonit umetni splav, ki ga v razviti državi na varen način izvede strokovnjak, je med najvarnejšimi posegi v medicini.[1]

Izvajanje[uredi | uredi kodo]

Slovenija[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji je splav na zahtevo zakonit. Leta 2011 je bilo v Sloveniji izvedenih 4236 umetnih splavov,[2] 2010 pa 4328.[3]

Zakonodaja[uredi | uredi kodo]

Zakoni o umetnem splavu po svetu.

Po svetu so zakoni o umetnem splavu različni in segajo od popolne nelegalnosti, do legalnosti v določenih primerih (ogroženost matere, poškodbe zarodka, družbeni dejavniki, posilstvo), do legalnosti splava na zahtevo.

Gibanje proti splavu[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Gibanja proti splavu

Kot odziv na vedno bolj razširjeno zakonitost umetnega splava na zahtevo so se pojavila gibanja, ki splavu nasprotujejo in ga smatrajo za nemoralno dejanje.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. ^ Grimes, D. A.; Benson, J.; Singh, S.; Romero, M.; Ganatra, B.; Okonofua, F. E.; Shah, I. H. (2006). "Nevarni splav: Pandemija, ki jo je možno preprečiti" (PDF). The Lancet 368 (9550): 1908–1919. doi:10.1016/S0140-6736(06)69481-6. PMID 17126724. 
  2. ^ Inštitut za varovanje zdravja - fetalne smrti 2011
  3. ^ Inštitut za varovanje zdravja - fetalne smrti 2010