Umetni splav v Sloveniji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti na zahtevo nosečnice ustavna pravica. Do 10. tedna nosečnosti je splav dovoljen na zahtevo nosečnice. Po 22. tednu nosečnosti je mogoč le še zgodnji porod. Za dostop do splava ni starostne omejitve. Mladoletne osebe za izvedbo ne potrebujejo soglasja staršev. Leta 2017 je bilo v Sloveniji opravljenih 3.529 umetnih splavov.

Ureditev[uredi | uredi kodo]

V času medvojne Kraljevine Jugoslavije se je prenehalo kaznovati izvajanje splavov iz medicinskih razlogov (grožnja življenju ali zdravju nosečnice). Po Drugi svetovni vojni je prišlo do dodatnih sprememb na področju, ki so omogočile splav v primeru posilstva ali drugih kaznivih dejanj in socialnih razlogov.[1] Pravica do umetnega splava je bil v SFR Jugoslaviji uzakonjena leta 1952, leta 1974 pa je Jugoslavija postala ena izmed prvih držav, ki je to pravico zapisana v ustavo.[2] V Republiki Sloveniji pravico do umetne prekinitve nosečnosti ustaličuje 55. člen ustave RS, ki navaja: "Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok." Člen ustave zajema svobodo odločanaja o prekinitvi nosečnosti. Zakonsko uredbo na področju določa Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok[3] iz leta 1977.[4]

Prekinitev nosečnosti je v Sloveniji na zahtevo nosečnice dovoljena do 10. tedna nosečnosti. Po 10. tednu mora nosečnica izdati pisno prošnjo, ki jo mora odobriti komisija za umetno prekinitev nosečnosti I. in II. stopnje. Za prekinitev nosečnosti je potrebna napotnica osebnega ginekologa.[3] Splav je mogoče uradno opraviti najkasneje do 22. tedna nosečnosti, kasnejše pa je to mogoče zgolj z induciranim porodom.[5]

Za prekinitev nosečnosti ni starostne omejitve, mladoletne osebe pa za izvedbo ne potrebujejo soglasja staršev.[3]

Izvajanje[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji je po podatkih iz leta 2019 zaradi ugovora vesti splava ne izvaja 10 ginekologov oz. okoli 3 % od 296 slovenskih ginekologov.[6] V Slovenijo prihajajo zaradi pomankljivega dostopa do storitve v domači državi prekinitev nosečnosti opravljati tudi mnoge prebivalke Hrvaške.[7][5] Za samoplačnike oz. tuje državljane je strošek prekinitve nosečnosti z medikamenti 200 €, poznega splava (prekinitve nosečnosti s porodom) pa 1.100 €.[5]

Statistični podatki[uredi | uredi kodo]

Velika večina (92 %) splavov je v Sloveniji opravljenih do 10. tedna nosečnosti.[5] Po podatkih raziskave iz leta 2006 na ljubljanskem območju je 48,7 % nosečnic kot razlog za željo po izvedbi splava navedla neželjo po imetju otrok oz. dodatnih otrok, 35,3 % jih zaradi finančno-bivanskih okoliščin, 29,7 % pa šolanje oz. kariero, ostali navedeni razlogi so vključevali še nenačrtovano nosečnost, neugodne življenjske razmere in težave v partnerskem odnosu.[5]

Slovenija je med najuspešnejšimi državami EU po preprečevanju neželenih nosečnosti[3] in ima eno izmed najnižjih stopenj splavov v Evropi.[1] Stopnja umetnih splavov v Sloveniji že dlje časa upada.[3] V začetku 1980-ih let je bilo v državi opravljenih skoraj 20.000 splavov na leto.[1] Leta 2000 je bilo opravljenih 8.425 splavov, leta 2007 5.209,[3] leta 2010 4.328,[8] leta 2011 4.236,[9] leta 2012 4.106,[1] leta 2015 3.682[3] in leta 2017 3.529.[10]

Pada tudi število splavov med mladoletnimi osebami. Leta 2000 je bilo takšnih 10 %, leta 2015 pa 5,6 %.[3]

V Sloveniji je zaradi posledic splava[Kakšnega? pojasni] oseba nazadnje umrla leta 1986.[1]

Družba[uredi | uredi kodo]

Javno mnenje

Leta 2017 je 80,4 % anketirane javnosti podpiralo trenutno uredbo pravice do splava v Sloveniji, 12,0 % pa ji je nasprotovalo.[11]

Stališča političnih strank

Pred državnozborskimi volitvami leta 2014 sta se proti pravici do splava izrecno izrekli zgolj stranki Nova Slovenija ("Krščanski demokrati se zavzemamo za spoštovanje življenja od spočetja do naravne smrti.") in Slovenska ljudska stranka ("V primeru pravice do splava v SLS izhajamo iz načela dostojanstva človeka od spočetja do smrti z izjemo, kjer je ogroženo tudi življenje matere. [...] Splav prekine življenje nerojenega otroka in pušča trajne posledice na materah, zato se v SLS zavzemamo za obvezno osveščanje o vseh posledicah splava in predhodno izčrpanje vseh alternativnih možnosti, ki bi omogočile rojstvo otroka."). Stranka Mira Cerarja je podala mnenje, da umetni splav sicer v nasprotju z ustavno pravico do nedotakljivosti človekovega življenja, a da ga pravica do avtonomije nad lastnim telesom presega dokler ni mogoče ohraniti neodvisnega življenja ploda.[12] Matej Tonin, vodja stranke NSi, je v intervjuju iz leta 2018 rekel, da ne podpira prepovedi splava, a da želi, da se dostop do splava oteži z birokratskimi ovirami in ter da se storitev izvzame iz pravic osnovnega zdravstvenega zavarovanja.[13]

Stališče RKC

Ob snovanju ustave leta 1991 se je slovenska Rimokatoliška cerkev izrekla proti zapisu pravice do splava v ustavo RS. RKC je ob tem podala mnenje, da splav ni temeljna človekova pravica ter je strokovno, etično in politično vprašanje, vključitev katerega v ustavo RS bi lahko slednjo spolitizirala in vrednotno odtujila od dela prebivalstva.[14]

Nasprotniki pravice do splava

V Sloveniji deluje več civilnih organizacij, ki nasprotujejo pravici do splava, med drugim Zavod Iskreni,[15][16] 24KUL.si,[17] Zavod ŽIV!M[18] in zavod Božji otroci.[19]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 "Plakati Božjih otrok proti splavu pred Ginekološko kliniko povečujejo stisko pacientk". Dnevnik. Pridobljeno dne 2020-05-11.
  2. "Ugovor vestí na vésti". Mladina.si. Pridobljeno dne 2020-05-10.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,7 "Svet24.si - Število opravljenih splavov se vztrajno manjša". Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu. Pridobljeno dne 2020-05-10.
  4. "Umetna prekinitev nosečnosti (splav)". DrogArt. Pridobljeno dne 2020-05-10.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 Č, N. (2019-02-18). "Hrvatice na splav v Slovenijo, cena: 1.100 evrov". www.slovenskenovice.si. Pridobljeno dne 2020-05-10.
  6. "V Sloveniji splavu nasprotuje deset ginekologov, na Hrvaškem kar 60 odstotkov". siol.net. Pridobljeno dne 2020-05-10.
  7. "Zakaj Hrvatice prihajajo na splav v Slovenijo? #video". siol.net. Pridobljeno dne 2020-05-10.
  8. Inštitut za varovanje zdravja - fetalne smrti 2010
  9. Inštitut za varovanje zdravja - fetalne smrti 2011
  10. "Ameriška prepoved splava ali nazaj v srednji vek". Dostop.si. 2019-11-06. Pridobljeno dne 2021-04-13.
  11. Potič, Zoran (2017-08-27). "Anketa Dela: Pravica do splava ustrezno urejena". www.delo.si. Pridobljeno dne 2020-05-11.
  12. Delo.si, Ni Č (2014-07-08). "Ali je v primeru splava kršena ustavna pravica?". www.delo.si. Pridobljeno dne 2020-05-11.
  13. "Sem pa zelo za to, da se oteži pot do splava in da to ni rutinski poseg, ko prideš in greš". Revija Reporter. Pridobljeno dne 2020-06-28.
  14. "O domnevni ustavni pravici do splava | Katoliška Cerkev". katoliska-cerkev.si. Pridobljeno dne 2020-05-11.
  15. "Na spletni strani iskreni.net "veliko nesprejemljivih stališč"". Siol.net. 11. junij 2012. Pridobljeno dne 20. januarja 2021.
  16. "Zavod Iskreni na javnem razpisu prejel 130.000 evrov". 15. januar 2021. Pridobljeno dne 20. januarja 2021.
  17. "Pravica do sovraštva". Mladina.si. Pridobljeno dne 2021-01-21.
  18. Cerkev, Katoliška. "Skupina za samopomoč ženskam po opravljenem splavu". Katoliška Cerkev v Sloveniji. Pridobljeno dne 2021-01-21.
  19. "Božji otroci – nadlegovanje ali pravica do izražanja". Val 202. Pridobljeno dne 2021-01-21.