Roma (pokrajina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Provincia di Roma
Pokrajina v Kraljevini Italija in v Republiki Italija
1870–2014
Zastava Roma (pokrajina)
Zastava
Roma (pokrajina)
Grb
Roma in Italy.svg
Zemljevid z označeno lego pokrajine Roma v Italiji
Glavno mestoRim
Površina 
• 2014
5.363 km2
Prebivalstvo 
• 2014
4.331.856
Zgodovina 
• ustanovitev
15. oktober 1870
• ukinitev
31. december 2014
Danes delmetropolitansko mesto glavnega mesta Rim

Pokrajina Roma (v italijanskem izvirniku Provincia di Roma, izg. Provinča di Roma) je bila do leta 2015 ena od petih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Lacij. Na severu je mejila s pokrajinama Viterbo in Rieti, na vzhodu z deželo Abruci in s pokrajino Frosinone, na jugu s pokrajino Latina, na zahodu s Tirenskim morjem in v notranjosti z Vatikanom. Kot pokrajino jo je nadomestilo Metropolitansko mesto Roma.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Rim, ostale večje občine so (podatki 31.12.2007):

Občina Prebivalcev
Rim 2.718.768
Guidonia Montecelio 77.345
Fiumicino 62.328
Pomezia 54.042
Tivoli 52.278
Velletri 52.000
Civitavecchia 51.677
Anzio 48.877
Nettuno 42.864
Albano Laziale 38.679
Ciampino 38.168

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Občina Tivoli Terme zavzema slikovit grič blizu Rima in je že od nekdaj znana po obsežnih žveplenih toplicah, ki baje nudijo učinkovite postopke pri zdravljenju dihal. Razen tega je kraj znan tudi po kamnolomih travertina, ki se tu pridobiva že tisočletja. V zadnjih letih sta bili obe dejavnosti ogroženi zaradi subsidence. To je pojav, pri katerem se začnejo tla pogrezati in lahko v skrajnem slučaju privede do popolnega usada. Ko se je začelo vse mesto "usedati", so izvedenci ugotovili, da je prvi vzrok odnašanje materiala iz kamnoloma v spodnjih predelih griča, a nič manj tudi črpanje vode za polnjenje bazenov v toplicah in za potrebe samega kamnoloma. Ker je bilo leta 2007 že 140 stavb resno poškodovanih, je bilo oklicano izredno stanje vsled naravne nesreče. Posebna komisija preučuje razne rešitve problema, ki gredo od prekinitve industrijskih dejavnosti do popolne preselitve ljudi iz področja.

Pomembnejša zaščitena področja v pokrajini so:

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Po pojmovanju starih Rimljanov je bila današnja Rimska pokrajina "država", ostala posestva cesarstva so bila "province", ki so spadale k njej. Sam Rim z okolico ni bil torej nikoli provinca ali pokrajina. Tako je razumevala administracijo tudi Papeška država, ki je imela za Rim različno zakonodajo od ostalih posestev. Šele papež Gregor XVI. je leta 1831 - v sklopu splošne administrativne reforme - določil, da je mesto Rim z okolico upravna enota kot vse druge, s čimer je poenotil zakonodajo in odpravil vsako razliko med prestolnico in posestvi. Toda zaradi političnih dogajanj tiste dobe papežev edikt ni imel praktičnih posledic. Dejansko je Pokrajina Roma nastala s kraljevim zakonom leta 1865 in je zavzemala vse ozemlje bivše Papeške države. Bilo je zelo veliko, ker tedanji zakonodajalci niso še natančno predvidevali, kako se bo nova enota ekonomsko razvijala: edino veliko središče je bilo mesto Rim in okolica ni imela perspektiv za samostojno gospodarjenje. Toda leta 1927 so se razmere toliko uravnovesile, da je bilo ozemlje preurejeno v približno današnjo obliko.

Viri[uredi | uredi kodo]