Pokrajine Italije

Italijanske pokrajine

Pokrajine Italije (it. province d'Italia) so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami (comune) in večjimi deželami (regione).

Upravna ureditev[uredi | uredi kodo]

Italijanska republika je bila v skladu z Zakonodajno odločbo iz 18. avgusta 2000 št. 267 upravno reorganizirana. Po njej pokrajine (it. provincia [provìnča]), še vedno predstavljajo vmesno upravno stopnjo med občinami (comune) in deželami (it. regione [redžòne]), vendar niso več edini upravni, organizacijski in statistični subjekti druge stopnje, ampak je teh enot skupno sedaj 107:

80 aktivnih pokrajin;
2 avtonomni pokrajini (Tridentinsko in Bolzano) v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje (Trentino-Alto Adige)
9 nekdanjih pokrajin dežele Sicilija je nadomeščenih s šestimi medobčinskimi zvezami (Libero consorzio comunale)
14 metropolitanskih mest (Città metropolitane)
4 nekdanje pokrajine dežele Furlanija-Julijska krajina tj. (Tržaška pokrajina, Goriška pokrajina, Videmska pokrajina, Pokrajina Pordenone), ki so delovale samo kot statistične enote, so bile nadomeščene z 18 medobčinskimi zvezami (Unione Territoriale Intercomunale)
dežela Dolina Aoste, kot ena sama statistična enota, je dežela s pristojnostmi pokrajinske uprave in ostaja nerazdeljena na pokrajine

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V predrepubliški Italiji je bilo državno ozemlje razdeljeno na 59 pokrajin in še ni zavzemalo mesta Mantove in današnjih dežel Benečija, Furlanija – Julijska krajina, Trentinsko - Zgornje Poadižje ter Lacij.

Leta 1866 sta bili priključeni Italiji Benečija in Furlanija, nekaj let za tem Mantova in leta 1870 Rim, s čimer je število pokrajin naraslo na 69.

Leta 1920 je s pridobitvijo Trenta, Trsta in Dalmacije, leta 1924 pa še Reke, Italija obsegala vsega 76 pokrajin.

Leta 1927 je bila upravna razdelitev države popolnoma prenovljena; več pokrajin je bilo preimenovanih in kar 17 jih je bilo na novo ustanovljenih. V naslednjih letih se je urejanje nadaljevalo in v obdobju fašizma je bilo v Italiji že 94 pokrajin, brez kolonij in gubernij.

Po drugi svetovni vojni so odpadle dalmatinske in istrske pokrajine, pa tudi tržaška, ki so jo zasedli zavezniki. Republika Italija je tako nastala z 91 pokrajinami. Stanje je ostalo nespremenjeno vse do leta 1968, ko je bila ustanovljena pokrajina Pordenone, nato leta 1970 Isernia in leta 1974 Oristano.

Leta 1992 je bilo ustanovljenih 8 novih pokrajin in po letu 2000 še novih 7.

Metropolitanska mesta Italije[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Metropolitanska mesta Italije.

Metropolitanska mesta v Italiji (italijansko città metropolitane d'Italia) so upravne enote Italije, ki delujejo od leta 2015 in so posebna vrsta pokrajine. Metropolitansko mesto, kot je opredeljeno z zakonom, vključuje veliko jedro mesta in manjša okoliška naselja, ki so z njim tesno povezana tako z gospodarskimi dejavnostmi in bistvenimi javnimi storitvami kot tudi s kulturnimi odnosi in teritorialnimi značilnostmi.

3. aprila 2014 je italijanski parlament odobril zakon, ki je ustanovil 10 metropolitanskih mest v Italiji^[1] brez avtonomnih regij. Kasneje so dodali še štiri. Nova metropolitanska mesta delujejo od 1. januarja 2015.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Štiri sardinske pokrajine, ki so bile ustanovljene leta 2001, niso bile določene z državnim zakonom, pač pa samo z dekretom avtonomne dežele Sardinije. So edine italijanske pokrajine, za katere ni predvidena ustanovitev nekaterih organov kot so na primer kvestura, prefektura in sedež državne banke (Banca d'Italia).

Dvojezičnost je po zakonu sprejeta v pokrajinah Bolzano / Bozen in Dolina Aoste. Tržaška pokrajina ni dvojezična, ker je dvojni uradni jezik v veljavi le v nekaterih občinah.

Največ prebivalcev je v pokrajini Rim (3.700.424), najmanj v pokrajini Ogliastra (58.389). Največja je pokrajina Bolzano / Bozen (7.399,97 km²), najmanjša je Trst (211,82 km²).

Sklici in viri[uredi | uredi kodo]

↑ http://www.ilsole24ore.com/art/notizie/2014-04-03/addio-vecchie-provice-e-legge-ddl-delrio-144336.shtml?uuid=ABRoQ37

Istituto Nazionale di Statistica ISTAT (ISTAT) – Splošni popis prebivalstva leta 2001

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Več gradiva o temi Provinces of Italy v Wikimedijini zbirki

Statistika[uredi | uredi kodo]

Spodnja tabela prikazuje število prebivalcev, površino (km²) in gostoto prebivalstva na km² v italijanskih pokrajinah leta 2001.

Pokrajina	Kratica	Dežela	Prebivalcev	Površina	Gostota preb.	Število občin
Agrigento	AG	Sicilija	434.870	3.052,59	142	43
Alessandria	AL	Piemont	421.284	3.558,83	118	187
Ancona	AN	Marke	471.228	1.936,22	240	47
Aosta	AO	Dolina Aoste	125.666	3.260,9	39	74
Arezzo	AR	Toskana	342.654	3.233,08	106	36
Ascoli Piceno	AP	Marke	207.179	1.228,27	169	33
Asti	AT	Piemont	214.638	1.510,19	142	118
Avellino	AV	Kampanija	418.306	2.806,07	149	118
Barletta-Andria-Trani	BT	Apulija	390.011	1.542,95	253	10
Belluno	BL	Benečija	202.950	3.610,2	56	61
Benevento	BN	Kampanija	277.018	2.080,44	133	78
Bergamo	BG	Lombardija	1.114.590	2.754,9	405	243
Biella	BI	Piemont	177.585	913,28	192	74
Bolzano/Bozen	BZ	Trentinsko - Zgornje Poadižje	531.178	7.398,38	72	116
Brescia	BS	Lombardija	1.265.954	4.785,62	265	205
Brindisi	BR	Apulija	392.975	1.861,12	211	20
Caltanissetta	CL	Sicilija	262.458	2.138,37	123	22
Campobasso	CB	Molize	221.238	2.925,41	76	84
Caserta	CE	Kampanija	922.965	2.651,35	348	104
Catanzaro	CZ	Kalabrija	358.316	2.415,45	148	80
Chieti	CH	Abruci	385.588	2.599,58	148	104
Como	CO	Lombardija	599.204	1.279,04	468	148
Cosenza	CS	Kalabrija	705.753	6.709,75	105	150
Cremona	CR	Lombardija	358.955	1.770,46	203	113
Crotone	KR	Kalabrija	174.980	1.735,68	101	27
Cuneo	CN	Piemont	587.098	6.894,94	85	247
Enna	EN	Sicilija	164.788	2.574,7	64	20
Fermo	FM	Marke	173.800	862,77	201	40
Ferrara	FE	Emilija - Romanja	345.691	2.635,12	131	21
Foggia	FG	Apulija	622.183	7.007,54	89	61
Forlì-Cesena	FC	Emilija - Romanja	394.627	2.378,4	166	30
Frosinone	FR	Lacij	489.083	3.247,08	151	91
Gorica (Gorizia)	GO	Furlanija – Julijska krajina	139.403	467,14	298	25
Grosseto	GR	Toskana	221.629	4.503,12	49	28
Imperia	IM	Ligurija	213.840	1.154,78	185	66
Isernia	IS	Molize	84.379	1.535,24	55	52
Jug Sardinija	SU	Sardinija	350.725	6.530,78	54	107
L'Aquila	AQ	Abruci	299.031	5.047,55	59	108
La Spezia	SP	Ligurija	219.556	881,35	249	32
Latina	LT	Lacij	575.254	2.256,16	255	33
Lecce	LE	Apulija	795.134	2.799,07	284	96
Lecco	LC	Lombardija	337.380	805,61	419	84
Livorno	LI	Toskana	334.832	1.213,71	276	19
Lodi	LO	Lombardija	230.198	782,99	294	60
Lucca	LU	Toskana	387.876	1.773,22	219	33
Macerata	MC	Marke	314.178	2.779,34	113	55
Mantova	MN	Lombardija	412.292	2.341,44	176	64
Massa-Carrara	MS	Toskana	194.878	1.154,68	169	17
Matera	MT	Bazilikata	197.909	3.478,89	57	31
Modena	MO	Emilija - Romanja	705.393	2.688,02	262	47
Monza e Brianza	MB	Lombardija	873.935	405,41	2156	55
Novara	NO	Piemont	369.018	1.340,28	275	87
Nuoro	NU	Sardinija	208.550	5.638,02	37	74
Oristano	OR	Sardinija	157.707	2.990,45	53	87
Padova	PD	Benečija	937.908	2.144,15	437	102
Parma	PR	Emilija - Romanja	451.631	3.447,48	131	44
Pavia	PV	Lombardija	545.888	2.968,64	184	186
Perugia	PG	Umbrija	656.382	6.337,15	104	59
Pesaro e Urbino	PU	Marke	358.886	2.567,78	140	53
Pescara	PE	Abruci	318.909	1.230,33	259	46
Piacenza	PC	Emilija - Romanja	287 674	2.585,86	111	46
Pisa	PI	Toskana	419.037	2.444,72	171	37
Pistoia	PT	Toskana	292.473	964,12	303	20
Pordenone	PN	Furlanija – Julijska krajina	312.533	2.275,42	137	50
Potenza	PZ	Bazilikata	364.960	6.594,44	55	100
Prato	PO	Toskana	257.716	365,72	705	7
Ragusa	RG	Sicilija	320.893	1.623,89	198	12
Ravenna	RA	Emilija - Romanja	389.456	1.859,44	209	18
Reggio Emilia	RE	Emilija - Romanja	531.891	2.291,26	232	42
Rieti	RI	Lacij	155.503	2.750,52	57	73
Rimini	RN	Emilija - Romanja	339.017	864,88	392	25
Rovigo	RO	Benečija	234.937	1.819,35	129	50
Salerno	SA	Kampanija	1.098.513	4.954,16	222	158
Sassari	SS	Sardinija	491.571	7.692,09	64	92
Savona	SV	Ligurija	276.064	1.546,29	179	69
Siena	SI	Toskana	267.197	3.820,98	70	35
Siracusa	SR	Sicilija	399.224	2.124,13	188	21
Sondrio	SO	Lombardija	181.095	3.195,76	57	77
Taranto	TA	Apulija	576.756	2.467,35	234	29
Teramo	TE	Abruci	308.052	1.954,38	158	47
Terni	TR	Umbrija	225.633	2.127,18	106	33
Trapani	TP	Sicilija	430.492	2.469,62	174	24
Trento	TN	Trentinsko - Zgornje Poadižje	541.098	6.207,12	87	166
Treviso	TV	Benečija	887.806	2.479,83	358	94
Trst	TS	Furlanija – Julijska krajina	234.493	212,51	1103	6
Varese	VA	Lombardija	890.768	1.198,11	743	138
Benetke	VE	Benečija	852.351}	2.461	346	44
Verbano Cusio Ossola	VB	Piemont	157.844	2.260,91	70	74
Vercelli	VC	Piemont	170.911	2.081,64	82	82
Verona	VR	Benečija	926.497	3.096,39	299	98
Vibo Valentia	VV	Kalabrija	160.073	1.150,64	139	50
Vicenza	VI	Benečija	862.418	2.722,53	317	114
Videm (Udine)	UD	Furlanija – Julijska krajina	528.791	4.969,3	106	134
Viterbo	VT	Lacij	317.030	3.615,24	88	60
Skupaj Italija			60.359.546	302.072,84	199,82	7.922

[1] ttp://www.ilsole24ore.com/art/notizie/2014-04-03/addio-vecchie-provice-e-legge-ddl-delrio-144336.shtml?uuid=ABRoQ37

[1]

Pokrajine Italije

Vsebina

Upravna ureditev[uredi | uredi kodo]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Metropolitanska mesta Italije[uredi | uredi kodo]

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Sklici in viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Statistika[uredi | uredi kodo]

Navigacijski meni

Pokrajine Italije

Upravna ureditev[uredi | uredi kodo]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Metropolitanska mesta Italije[uredi | uredi kodo]

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Sklici in viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Statistika[uredi | uredi kodo]

Navigacijski meni

Iskanje