Kalabrija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kalabrija

(italijansko) Calabria
(kalabrijsko) Calabbria
(grško-kalabrijsko) Kalavrìa
(arbereško) Kalabrì
(italijansko) Regione Calabria
(grško) Περιφέρεια Καλαβρίας
(albansko) Rajon Kalabrì
Zastava Kalabrija
Zastava
Grb Kalabrija
Grb
Lega Kalabrija
39°0′N 16°30′E / 39.000°N 16.500°E / 39.000; 16.500Koordinati: 39°0′N 16°30′E / 39.000°N 16.500°E / 39.000; 16.500
SedežCatanzaro
Površina
 • Skupno15.082 km2
Prebivalstvo
 (31. 8. 2023)[1]
 • Skupno1.833.973
 • Gostota120 preb./km2

Kalabrija (italijansko Calabria, kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz. Apeninskega polotoka in obenem ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo. Glavno mesto je Catanzaro, največje pa Reggio Calabria. Na severu meji z deželo Bazilikata, na zahodu s Tirenskim morjem (od zaliva Policastro na severu preko južnejšega zaliva Svete Eufemije), na vzhodu z Jonskim morjem (Tarantski zaliv in južneje bisteno manjši zaliv Squillace), na jugu pa jo Mesinska ožina loči od Sicilije. Deli se na pet pokrajin: Catanzaro (80 občin), Cosenza (155 občin), Crotone (27 občin), Reggio Calabria (97 občin), Vibo Valentia (50 občin) in šteje slaba 2 milijona prebivalcev. Pod Kalabrijo spadata tudi dva majhna otoka blizu tirenske obale, in sicer Isola di Dino in Isola di Cirella.

Zemljepisna lega in podnebje[uredi | uredi kodo]

Kalabrija je gričevnata (49 %) in gorata (42 %) dežela. Gorovje je znano pod skupnim imenom Kalabrijske Alpe, saj je po sestavu pretežno granitsko in torej ne spada k Apeninom. Ravninski svet ob vznožju gora, posebno jonska obala, je ilovnat in sljudast, torej neprimeren za obdelovanje. Osrednja pokrajina je visoka planota imenovana Sila, ki je popolnoma prekrita z gozdovi. Na skrajnem jugu jo zapira Aspromonte, ki je sorazmerno nizko: najvišji vrhovi so: Pollino (2271 m), Monte Botte Donato (1928 m) in Montalto (1955 m) in skoraj neobljudeno gorovje, od leta 1994 narodni park. Edini večji reki sta Crati in Neto. Značilnost dežele so fiumare, ki so vodni tokovi brez določenega izvira: vodo jim donaša nešteto manjših potokov in več obdobnih velikih slapov, ki jih zgodaj spomladi ustvarja kopneči sneg. Zaradi strmih pobočij, ki pogojujejo dolžino tokov in deročnost vode, se fiumare globoko zarežejo v skale in izdolbejo prave kanjone. Zadnji del fiumar, že blizu izliva, je pa široka in plitva struga, posejana z gruščem in peskom. Veliko je umetnih jezer, večina na področju Sile.

Podnebje je sredozemsko, s temperaturami med 10 °C in 40 °C. V višinah je podnebje ponekod skoraj alpsko, saj so zime izredno mrzle in snežene, poletja pa sorazmerno hladna. Rastlinstvo se razlikuje v glavnem glede na nadmorsko višino. Do 600 metrov je povsod makija in raste predvsem oljka, do 1000 m raste kostanj in hrast, više pa bukev in smreka.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Znani so grafiti v kraju Papasidero, ki pričajo, da je bil človek prisoten v Kalabriji že 12.000 let od tega. Tudi grška mitologija govori o junakih, ki naj bi 900 let pred padcem Troje prišli iz Sirije v te kraje, in o njihovem potomcu Italu, po katerem naj bi dobilo ime njegovo pleme in pozneje vse ozemlje. Zgodovina govori, da je poleg njih bivalo na polotoku tudi oskijsko pleme Bruci, a obe plemeni sta se morali umakniti, ko so deželo zasedli Grki, ki so tu ustanovili kolonijo Velika Grčija (Magna Graecia). Prihod Rimljanov v tretjem stoletju je odvzel grški koloniji oblast in ekonomsko samostojnost, ne pa kulture. Slavna grška preteklost je zapustila neizbrisne posledice. Še dandanes se na primer ponekod v Kalabriji govori jezik (imenovan »grecano«), ki sloni na antični grščini. Posebne zgodovinske važnosti so samostani, kjer so grški menihi ohranili veliko prevodov klasičnih avtorjev, ki so bili drugod v srednjem veku uničeni. Po Rimljanih so po raznih vojnah prišli na oblast bizantinci, pozneje Langobardi in leta 1061 Normani. Dežela je potem bila vključena v Neapeljsko kraljevino in kot njen del je bila pod vlado Habsburžanov, Špancev, Avstrijcev in Burbonov, za kratek čas tudi Francozov.

V srednjem veku in vse do konca osemnajstega stoletja so deželo napadali morski roparji, zaradi česar se je prebivalstvo umaknilo v notranjost in se ni dosti vključevalo v politiko. Kot drugod po južni Italiji, se je tudi v Kalabriji razvilo razbojništvo, ki je bilo v teh krajih še posebno socialnega značaja, čeprav seveda ne brez izključno kriminalnih elementov.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Zgodovinski umik prebivalstva iz javnega življenja je negativno vplival na razvoj že sicer skromnega kmetijstva. Ob zedinjenju Italije (1861) je bila dežela fevdalno urejena in novi zakoni, ki niso uvedli sanacijskih ukrepov, stanja niso spremenili. Šele v drugi polovici preteklega stoletja je drobljenje velikih posesti dovolilo privatne pobude in intenzivno kmetovanje, ki se povezuje s predelovalno živilsko industrijo. Glavni pridelki so žito, oljka, agrumi, vinska trta in kostanj. Tudi živinoreja je precej razvita. V gorskih krajih živina (govedo, prašiči in drobnica) ne pozna hlevov, ker se spomladi in jeseni seli na ugodnejše pašnike, in je torej le delno v domači reji. Pomemben je ribolov, predvsem na tuno in mečarico. Industrija je skromna.

Danes je glavna gospodarska panoga turizem. Izredne naravne lepote Kalabrije in bogata zgodovina, ki je razvidna iz neštetih arheoloških najdišč, so glavni vzroki za vedno večje turistično povpraševanje. V zadnjih desetletjih se je dežela tudi temu primerno odzvala z dobrimi gostinskimi storitvami.

Občine[uredi | uredi kodo]

Panorama di Reggio Calabria, città più popolosa della regione
Reggio Calabria
# Občina Pokrajina/Metropolitansko mesto Prebivalci Površina (km²)
1 Reggio Calabria Reggio Calabria 171 468 239,04
2 Catanzaro Katanzaro 84 983 112,72
3 Corigliano-Rossano Cosenza 73 824 346,56
4 Lamezia Terme Katanzaro 66 898 162,43
5 Cosenza Cosenza 63 561 37,86
6 Crotone Crotone 57 927 179,83
7 Rende Cosenza 36 188 55,28
8 Vibo Valentia Vibo Valentia 31 211 46,57
9 Castrovillari Cosenza 20 765 130,64
10 Montalto Uffugo Cosenza 20 061 76,67
11 Acri Cosenza 19 125 200,63
12 Gioia Tauro Reggio Calabria 19 089 39,87
13 Palmi Reggio Calabria 17 808 32,12
14 Siderno Reggio Calabria 17 527 31,86
15 Isola di Capo Rizzuto Crotone 17 189 126,65
16 Cassano all'Ionio Cosenza 16 540 159,07
17 San Giovanni in Fiore Cosenza 16 060 282,53
18 Taurianova Reggio Calabria 14 837 48,55
19 Paola Cosenza 14 751 42,88
20 Rosarno Reggio Calabria 14 533 39,56
21 Amantea Cosenza 13 873 29,46
22 Cirò Marina Crotone 13 840 41,68
23 Villa San Giovanni Reggio Calabria 12 852 12,17
24 Locri Reggio Calabria 11 810 25,75
25 Scalea Cosenza 11 069 22,56
26 Melito di Porto Salvo Reggio Calabria 10 553 35,41
27 Polistena Reggio Calabria 9 893 11,77
28 Bisignano Cosenza 9 787 86,20
29 Cittanova Reggio Calabria 9 730 61,98
30 Crosia Cosenza 9 671 21,10

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. »Bilancio demografico mensile anno 2023 (dati provvisori)«. demo.istat.it. ISTAT.