Jonsko morje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jonsko morje

Jónsko mórje (italijansko Mar Ionio, grško Ιóνιo Πελαγoς, albansko Deti Ion, srbsko ali hrvaško Jonsko more) je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu Apeninski polotok, Apulija, (Salentinski polotok), Kalabrija in Sicilija, na severu pa se prek Otrantskih vrat odpira v Jadransko morje. Med Kalabrijo in Sicilijo je Mesinska ožina, prek katere je povezano s Tirenskim morjem. Korintski zaliv, del Jonskega morja, ki se zajeda globoko v celino in ločuje Peloponez od preostalega Balkanskega polotoka, pa Korintski prekop povezuje z Egejskim morjem.

Ob vzhodni obali so posejani Jonski otoki, med katerimi so največji Krf, Paksos, Lefkada, Kefalonija, Itaka in Zakintos. Na zahodni obali oklepata Salentinski polotok in Kalabrija s Tarantskim zalivom. V preteklosti so Jonsko morje obravnavali kot del Jadranskega morja, medtem, ko se danes Jonsko morje obravnava kot posebna vodna površina. V Jonskem morju, južno od Grčije so izmerili globino 5267 m, kar je največja izmerjena globina Sredozemskega morja. Točka se imenuje Calypso in se nahaja na 36º34'N in 21º08'E.[1][2] To je tudi eno izmed najbolj seizmološko aktivnih področij na svetu.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Ime Jonsko morje izhaja iz grškega jezika Ἰόνιον (πέλαγος). Etimologija izraza ni poznana.[3] Obstaja več legend, verzij nastanka poimenovanja morja. Starogrški pisatelji, zlasti Ajshil, povezujejo nastanek imena z legendo o Io, hčerjo argoškega kralja Inaha, Herino duhovnico in Zevsovo ljubico. Po mitu je Zevs moral poslati Io na konec sveta, kar je za njih predstavljalo področje Jonskega morja in je tako prišlo do poimenovanja morja.[4][5][6] Po drugi legendi ime lahko izvira iz tega, ker so Jonci pluli na zahod.[7] Po tretji verziji je Ionius bil sin Adriasa (eponim za Jadransko morje). Po eni izmed legend je Ionius bil sin Dirhahusa. Ko je bil ta napaden s strani lastnih bratov, mu je na pomoč priskočil Herkul, ki je ravno potoval skozi te kraje.[8] V boju je po pomoti ubil Ioniusa in njegovo truplo vrgel v morje. Zato naj bi se morje imenovalo Jonsko morje.[8] Po enih mnenjih je morje poimenovano po grški besedi za vijolično vsled barve morja, ki je zelo podobna vijolični.

Zemljepis[uredi | uredi kodo]

Pogled na Jonsko morje z otoka Krf, v ozadju albanska obala
Jonsko morje, pogled z otoka Kefalonija

Razsežnost[uredi | uredi kodo]

International Hydrographic Organization (Mednarodna organizacija za hidrografijo) definira obseg Jonskega morja v naslednjih mejah:[9]

  • Na severu po črti od izliva albanske reke Butrinto, do rta Karagol na otoku Krf, okoli severne obale otoka do rta Kephali (Kefali) in nato do rta Santa Maria di Leuca v Italiji.
  • Na vzhodu od ustja reke Butrinto ob obali do rta Matapan.
  • Na jugu po črti od rta Matapan do najjužnejše točke Sicilije
  • Na zahodu ob vzhodni obali Sicilije in jugovzhodni obali kopenske Italije do rta Santa Maria de Leuca.

Mesta[uredi | uredi kodo]

Pomembnejša mesta

  • Sirakuze, zgodovinsko mesto na Siciliji
  • Catania, pokrajina in istoimensko mesto na Siciliji
  • Messina, pokrajina in istoimensko mesto na Siciliji
  • Taranto, mesto v italijanski pokrajini Apulija
  • Himara, regija v južni Albaniji
  • Saranda. mesto v albanski regiji Vlorë
  • Krf, mesto in pristanišče na istoimenskem otoku
  • Igoumenitsa, trajektno pristanišče na grški obali
  • Parga, mestece v Epiru, severozahodni Grčiji
  • Preveza, meso in pristanišče v severnozahodni Grčiji
  • Astakos, mesto v severni Grčiji
  • Argostoli, mesto in pristanišče na grškem otoku Kefalonija
  • Patras, mesto na severnem delu Pelopeneza
  • Kyparissia, mestece na Pelopenezu
  • Pylos, mestece na Pelopenezu
  • Methoni, mestece na jugu Pelopeneza
  • Jonski otoki

Zalivi in ožine[uredi | uredi kodo]

  • Mesinska ožina
  • Catanijski zaliv
  • Tarantski zaliv
  • Zaliv Squillace (Italija)
  • Ambrakijski zaliv (Italija)
  • Patraški zaliv in v nadaljevanju Korintski zaliv
  • Zaliv Kyparissia
  • Zaliv Messenian
  • Lakonijski zaliv

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Barale, Vittorio (2008). "The European Marginal and Enclosed Seas: An Overview". V: Vittorio Barale and Martin Gade (eds). Remote Sensing of the European Seas. Springer Science+Business Media. str. 3–22. ISBN 978-1-4020-6771-6. LCCN 2007942178. Pridobljeno dne 28 August 2009. 
  2. ^ NCMR - MAP
  3. ^ Babiniotis, Lexiko tis Neoellinikis Glossas.
  4. ^ Jakub Pigoń (18 December 2008). The Children of Herodotus: Greek and Roman Historiography and Related Genres. Cambridge Scholars Publishing. str. 114. ISBN 978-1-4438-0251-2. 
  5. ^ LSJ, A Greek-English Lexicon s.v. Ἰόνιος.
  6. ^ John Freely (30 April 2008). The Ionian Islands: Corfu, Cephalonia and Beyond. I.B.Tauris. str. 10. ISBN 978-0-85771-828-0. 
  7. ^ John Keahey (15 July 2014). A Sweet and Glorious Land: Revisiting the Ionian Sea. St. Martin's Press. str. 116. ISBN 978-1-4668-7603-3. 
  8. ^ 8,0 8,1 Gocha R. Tsetskhladze (2008). Greek Colonisation: An Account of Greek Colonies and Other Settlements Overseas. BRILL. str. 157. ISBN 90-04-15576-7. 
  9. ^ "Limits of Oceans and Seas, 3rd edition". International Hydrographic Organization. 1953. Pridobljeno dne 7 February 2010.