Mesinska ožina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mesinska ožina
Slika NASA / ASTER

Mesínska ožína ali Sicilska ožína (italijansko Stretto di Messina) (38°00' - 38°20' SGŠ in 15°30' - 15°40' VGD) je 32 km dolga in od tri do osem kilometrov široka morska ožina med otokom Sicilijo in Kalabrijo na celinski strani, prek katere sta povezana Jonsko in Tirensko morje.

Pri starih Rimljanih je bila ožina znana kot Fretum Siculum. Zaradi naravnih vrtincev ter hitrih in neenakomernih morskih tokov ter močnih vetrov je plovba skoznjo nevarna. V antičnih časih se je zato spletla legenda o morskih pošastih, Scili na celini in Karibdi na otoku, ki prežita na pomorščake. Scili naj bi iz telesa izraščalo šest krvoločnih pasjih glav, ki so pomenile smrt za vse, ki so se jim preveč približali, Karibda pa naj bi trikrat dnevno goltala ogromne količine vode in jo nato spet izbljuvala ter s tem ustvarjala orjaški vrtinec. Tok v Messinski ožini je povezan z bibavico in se praviloma obrne približno vsakih šest ur. Tok od juga proti severu imenujejo rema montante [rastoči vrtinec], tok v nasprotni smeri pa rema scendente [upadajoči vrtinec]. Dosežeta lahko hitrost do 9 km/h.

Redna trajektna linija povezuje Messino na Siciliji z Villo San Giovanni na celini, poleg tega pa obstaja tudi hidrogliser med Messino in mestom Reggio di Calabria. Od leta 1957 Sicilijo povezuje s celino tudi 220 kV daljnovod, ki ožino prečka med dvema 200 m visokima stebroma.

Leta 2005 je bila odobrena gradnja visečega mostu, ki bi prečkal ožino. Most z razponom 3300 metrov ne bi bil le najdaljši svoje vrste, ampak bi moral na potresno dejavnem območju biti sposoben zdržati tudi močne potresne sunke. Načrt je bil leta 2013 opuščen zaradi birokratskih predpisov.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]