Ligurija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ligurija
Liguria / Ligûria / Ligúria
Paraggi03.jpg
Zastava Ligurija
Zastava
Grb Ligurija
Grb
Liguria in Italy.svg
44°27′0″N 8°46′0″E / 44.45000°N 8.76667°E / 44.45000; 8.76667Koordinati: 44°27′0″N 8°46′0″E / 44.45000°N 8.76667°E / 44.45000; 8.76667
DržavaItalija
Glavno mestoGenova
Upravljanje
 • PredsednikGiovanni Toti
Površina
 • Skupno5.422 km2
Prebivalstvo
 (2017)[1]
 • Skupno1.557.533
 • Gostota290 preb,/km2
DemonimLiguri
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
ISO 3166 codeIT-42
HDI (2018)0,890[2]
very high · 9th of 21
NUTS RegijaITC
Spletna stran[Regione.Liguria.it Regione.Liguria.it]

Ligurija (v italijanskem izvirniku Liguria [ligùria]) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo. Meji na severu z deželama Piemont in Emilija - Romanja, na zahodu s Francijo, na jugu z Ligurskim morjem in na vzhodu s Toskano. Deli se na štiri pokrajine: Genova (67 občin), Imperia (67 občin), La Spezia (32 občin) in Savona (69 občin). K Liguriji spadajo tudi mali otoki: Palmaria, Tino, Tinetto, Bergeggi in Gallinara.

Zemljepisna lega in podnebje[uredi | uredi kodo]

Pogled na Cinque Terre

Dežela leži na obali Ligurskega morja, ki je severni del Sredozemlja zahodno od Apeninskega polotoka. V notranjost sega do pobočij Alp in Apeninov, na vzhodu pa zajema del Padske nižine. Zaradi občutnih morfoloških in podnebnih razlik se Ligurija deli v dve ozemlji, imenovani Vzhodno Primorje (Riviera di levante) in Zahodno Primorje (Riviera di ponente), približno med katerima leži glavno mesto Genova. Vzhodno Primorje z visoko skalnato obalo je zaključek Apeninov, medtem ko zavzema Zahodno Primorje skrajne obronke Alp, ki se spuščajo v morje s precej položno, včasih peščeno obalo. Nižavje med Alpami in Apenini, ki sega v Ligurijo na severovzhodu, je začetni del obširne Padske nižine in predstavlja 28 % deželne površine.

Krivuljast obokan podaljšek gre od Ventimiglie do La Spezie. Od tega je 3.524,08 km² goratih (65 % vseh) in 891,95 km² hribovitih (35 % celotne). Naravni rezervati Ligurije pokrivajo 12 % celotne dežele ali 600 km² zemljišča. Sestavljajo jih en nacionalni rezervat, šest velikih parkov, dva manjša parka in trije naravni rezervati.

Kontinentalni pas je zelo ozek in tako strm, da se skoraj takoj spusti v precejšnje globine vzdolž 350-kilometrske obale. Razen rtov pri Porto Venere in Portofinu obala na splošno ni zelo razgibana in je pogosto visoka. Ob izlivih največjih vodotokov so majhne plaže, globokih zalivov in naravnih pristanišč pa ni, razen v Genovi in ​​La Spezii.

Ta geografska raznolikost in skoraj zaključen obroč gorovja, ki omejuje deželo na severu, močno vplivata predvsem na njeno podnebje, posredno pa tudi na gospodarstvo. Tako je v Vzhodnem Primorju povprečna letna temperatura zelo ugodna, saj ponekod razmah ne presega 15 ° C (januarja 9-10 ° C, julija 24 ° C), kar je za to zemljepisno širino (44. severni vzporednik) prava redkost. Proti notranjosti dežele je podnebje bolj celinsko, kar je razvidno predvsem v sorazmerno nizkih nočnih temperaturah.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Izkopanine pričajo, da je tod bival že neandertalec, a po zgodovinskih podatkih so bili prvi stalni prebivalci dežele Liguri, ki so v 2. tisočletju pr. n. št. poselili vso današnjo severno Italijo in južno Francijo. Pozneje so jih izpodrinili Kelti, Feničani in Grki, predvsem pa Kartažani v 4. st. pr. n. št. Po punskih vojnah so deželi vladali Rimljani.

Najvažnejše obdobje dežele je srednji vek (med 13. in 14. stoletjem), ko so najprej Langobardi in nato Bizantinci odrezali od severnih področij ozemlje med Apenini in morjem in s tem usmerili Genovo na izključno pomorski razvoj. Spopadi z Arabci so bili za mesto in njegovo podeželje začetek kulturnega in gospodarskega razvoja, ki je spremenil zakotno mestece v enega od središč krščanske Evrope. Križarske vojne so uveljavile ugled Genove kot pomorske sile in jo obogatile. V kratkem je Genovska republika, ki je zavzemala ozemlje današnje Ligurije, postala kolonijalna velesila v Sredozemlju in Črnem morju. Genovski bankirji so kmalu poselili Iberski polotok in ga praktično posvojili. Ni šlo za oboroženo zavojevanje, temveč za ekonomsko širjenje. Pregovor iz tiste dobe pravi, da se srebro rodi v Ameriki, blesti v Seviliji in se zakoplje v Genovi. Dejansko je bila Genovska republika politično nesposobna, a finančno dovolj spretna, da je posredno upravljala veliki Španski imperij, s čigar zatonom je tudi sama propadla. Propadanje je bilo počasno in se je zaključilo z Napoleonovo zmago (1797) in leta 1814 z dodelitvijo dežele Savojcem. Ligurija je edina italijanska dežela poleg Sardinije, ki se ni nikoli z volitvami opredelila za Savojce ali za Italijo.

Ligurija je tretja najmanjša italijanska dežela (za Aosto in Molizejem), zato se jemlje v pretres možnost združitve z deželo Piemont z upravno ureditvijo podobno deželi Trentino - Alto Adige.

Administrativne enote[uredi | uredi kodo]

Pogled na Portovenere

Ligurija je razdeljena na štiri pokrajine:

Pokrajina Površina (km2) Prebivalstvo Gostota/km2)
Metropolitansko mesto Genova 1.838 884.945 481,5
Imperia (pokrajina) 1.156 220.217 190,5
La Spezia (pokrajina) 881 222.602 252,7
Savona (pokrajina) 1.545 265.194 185,2
Ligurske pokrajine

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Pristanišče Genova je največje v Italiji.

V Liguriji je skoraj 70 % površine pokrite z gozdovi, predvsem bukovimi in iglastimi, na obali z makijo, kar pa nima posebnega vpliva na gospodarstvo. Sploh je kmetijstvo malo razvito, omembe vredno je le vinogradništvo ter gojenje oljk in sadnega drevja. Zahodno Primorje slovi po pridelovanju cvetja (vrtnice in nageljni), ki pokriva kar 4000 ha površine. Vse gospodarstvo je v veliki meri odvisno od velikih pristanišč v Genovi, La Spezii in Savoni, kjer je razvita pomorska trgovina, ladjedelništvo in turizem. Prisotnost pristaniških uslug je odločilno vplivala tudi na nastanek in razvoj kovinske, kemične, petrokemične in strojne industrije.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Statistiche demografiche ISTAT". Demo.istat.it.
  2. "Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab". hdi.globaldatalab.org. Pridobljeno dne 2018-09-13.
  3. "Eurostat – Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table". Epp.eurostat.ec.europa.eu. 12 August 2011. Pridobljeno dne 16 September 2011.
  4. "Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018" (Sporočilo za javnost). ec.europa.eu. Pridobljeno dne 1 September 2020.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986
  • Istituto Nazionale di Statistica - ISTAT
  • Lastampa.it

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]